Vse zobe bi vam morali polomiti!
Pričevanja vstajnikov, pridržanih na vstaji, ki je odnesla Kanglerja
Policijski prijemi v vstajniškem Mariboru
© Luka Cajnkar
Nedavno je izšla vstajniška številka Časopisa za kritiko znanosti, v kateri so zbrane izpovedi pridržanih, priprtih in kaznovanih mariborskih vstajnikov. Ker sta državni represivni aparat in sodstvo v močnejšem položaju in ker na koncu vedno obvelja njuna resnica, si oglejmo, kako je njuno ravnanje videlo 119 aretiranih na tretji mariborski vstaji.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Policijski prijemi v vstajniškem Mariboru
© Luka Cajnkar
Nedavno je izšla vstajniška številka Časopisa za kritiko znanosti, v kateri so zbrane izpovedi pridržanih, priprtih in kaznovanih mariborskih vstajnikov. Ker sta državni represivni aparat in sodstvo v močnejšem položaju in ker na koncu vedno obvelja njuna resnica, si oglejmo, kako je njuno ravnanje videlo 119 aretiranih na tretji mariborski vstaji.
To so njihove izkušnje z ravnanjem policistov. Omenjajo skrajno poniževalen odnos, recimo: »Kaj je, prasice štajerske, sploh ne veste, zakaj protestirate, vse zobe bi vam morali polomiti.« Ali pa: »Tiho bodi, če ne boš tiho, jih boš dobil.« Grožnja je, vsaj z vidika policije, imela želene posledice: »Ker sem na levi strani videl, kako enega pretepajo, sem bil raje tiho, da jih ne bi še sam dobil.« Drugi se ob pogledu na policijsko nasilje niso mogli zadržati: »Ko sem videla fanta, ki je vklenjen na tleh ležal in se drl, da ni kriv, bi to še pustila, ko pa sem potem videla, da je eden od 30 policistov, ki so stali tam, priletel do njega in začel po njem mahati s pendrekom, po nogah, po hrbtu, smo se jaz in še dva zagnali proti njim …« Poleg izpovedi o pretepanju že onesposobljenih in vklenjenih protestnikov ni malo niti pričevanj o grdem ravnanju z aretiranimi na policijski postaji. Recimo o dodatnem zategovanju lisic, odlašanju z zdravniško oskrbo poškodovanih, odrekanju odhoda na WC …
Osemindvajset od omenjenih več kot sto aretiranih je bilo kasneje kazensko ovadenih, večina je potem skoraj mesec dni prebila v priporu. Priprti največ govorijo o posledicah časa, ko jim je bila odvzeta prostost, o posledicah za šolanje ali službo. Ni pa malo takih, ki so spregovorili o duševnih posledicah, strahu pred zaprtimi prostori, gledanju čez ramo, izogibanju policiji in nezmožnosti pogleda na občinsko stavbo, kjer se je protest začel.
Tedaj je bil notranji minister Vinko Gorenak. Policija je za ravnanje na tretji mariborski vstaji imela njegovo izrecno dovoljenje. Lahko odmislimo ministrove formalne usmeritve policistom, policijo je namreč javno hujskal k uporabi sile. Teden prej, takoj po drugi mariborski vstaji, je proteste označil za »ilegalne« in zagrozil domnevnim organizatorjem: »Naredili bomo vse, da te ljudi izsledimo in pripeljemo pred roko pravice.«
Notranja preiskava ravnanja policije je pokazala nekaj manjših birokratskih nepravilnosti, sicer pa »so policisti, ki so uporabljali prisilna sredstva v skladu s predpisanimi normami, ki urejajo to področje, intervenirali učinkovito in z intervencijo ter uporabo pooblastil vzpostavili javni red in mir …«
To je uradna resnica. In če policiji verjamemo na besedo, potem res ni razloga, zakaj bi hkrati dvomili o verodostojnosti izpovedi mariborskih vstajnikov, ki jim policija tistega 3. decembra ni prizanašala.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.