Nepismeni

Revija Sodobnost je pripravila peticijo Praznovanje kulturnega dneva z nepismenostjo. Peticijo, ki bo vse odgovorne pozvala, naj se poglobijo v problem porazne ravni bralne pismenosti, je podpisalo več kot 30 umetnikov in kulturnikov. K njej so jih spodbudile pred kratkim objavljene ugotovitve Programa mednarodnega ocenjevanja učencev (PISA). Znova se je pokazalo, da so slovenski 15-letniki nadpovprečni v matematični in naravoslovni pismenosti, v bralni pismenosti pa so podpovprečni.

Vse tri pismenosti iz raziskave PISA so razdeljene na šest ravni zahtevnosti. Najnižjo raven bralne pismenosti dosega 94 odstotkov slovenskih učencev, kar je enako povprečju vseh držav. Višja ko je raven, bolj slovenski testiranci zaostajajo, šesto stopnjo recimo dosega odstotek testiranih, med slovenskimi učenci pa le tretjina odstotka. Bralna pismenost po raziskavi PISA je pravzaprav sposobnost iz besedila razbrati sporočilo. Za doseganje najnižje ravni mora 15-letnik razumeti preprosta besedila, v katerih so glavna ideja in ključne informacije jasno in večkrat zapisane, za razumevanje pa ni treba imeti veliko splošnega znanja. Kdor doseže najvišje ravni bralne pismenosti, pa mora obvladati več raznovrstnih besedil (vezano besedilo, razpredelnice, načrte …) o temah, ki jih ne pozna, ter mora biti sposoben abstraktnega razmišljanja in mora imeti veliko splošnega znanja.

»Dejavnikov, ki učinkujejo na rezultate s področja bralne pismenosti, je veliko,« pojasnjuje Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta. Največji vpliv imajo družbenoekonomski status učenca, vrsta izobraževalnega programa, ki ga obiskuje (gimnazija ali srednja poklicna šola), in notranja motivacija za branje. »Podrobnejša analiza je pokazala, da so slovenski 15-letniki v povprečju manj naklonjeni branju od vrstnikov v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Manj uživajo v njem in manj posegajo po knjigah zato, ker bi jim bilo to všeč in bi jih zanimalo,« razlaga psihologinja. V Sloveniji leposlovje bere 15 odstotkov učencev, v drugih članicah OECD pa še dvakrat toliko.