Je virtualni bitcoin res snežna kepa?

Estonska centralna banka je posvarila potrošnike, naj ne uporabljajo bitcoinov in drugih virtualnih valut. Te valute, ki temeljijo na "peer to peer" omrežjih, lahko postanejo »sistemi snežne kepe«, svari Mihkel Nommela, vodja oddelka za plačila in sisteme sanacije v estonski centralni banki. Po njegovih besedah so bitcoini »problematična shema«, »vsa tveganja prevzema uporabnik, ki ne more nikogar prositi za pomoč«.

Nasploh nadzorniki in banke po pisanju Handelsblatta vse bolj svarijo pred bitcoini in drugimi digitalnimi valutami, ker jih skrbi, da omogočajo nepridipravom, da lažje izvedejo finančne goljufije. Največji skandinavski trgovec z valutami švedska družba SEB je zavrnila zahteve strank, naj jim odpre račune za bitcoine. Največja skandinavska banka Nordea komitentom svetuje, naj dobro premislijo, preden se odločijo sprejeti bitcoine.

Ittay Eyal in Emin Gun Sirer, raziskovalca na univerzi Cornell v New Yorku, svarita pred možnostjo manipulacij. Lani v jeseni sta zatrdila, da sta odkrila šibko točko v sistemu, ki omogoča manipulacije pri ustvarjanje novih bitcoinov. Pokazala sta, kako bi lahko proizvajalci bitcoinov (imenujejo jih rudarji) ustvarili več novih digitalnih kovancev, kot bi jih glede na transakcije morali. Bitcoine namreč ustvarjajo rudarji tako, da s svojimi računalniki rešujejo kriptografične uganke. Ko uganko rešijo, dodajo nov digitalni blok, to je neke vrste javni seznam vseh transakcij z bitcoini. Sistem je narejen tako, da so uganke vse težje rešljive in zato potrebujejo rudarji vse več matematičnega znanja.

Ittay Eyal in Emin Gun Sirer vidita možnost manipulacije v tem, da bi lahko skupine rudarjev rešitve za nekaj časa skrivale in tako bi celoten sistem lahko prišel pod kontrolo takšnih skupin. Te seveda ne bi delovale v splošno dobro, ampak v lastno korist.

Peter Todd, eden od programerjev, ki so bitcoin razvili, je za NewScientist priznal, da bi napad, na katerega opozarjata raziskovalca z univerze Cornell, žal lahko deloval. Kljub temu se uporaba bitcoinov vse bolj širi, v veliki meri zato, ker ni pod nadzorom nobene centralne banke ali vlade.

Leta 2008 so jih ustvarili programerji pod psevdonimom Satoshi Nakamoto. Obtok je omejen na 21 milijonov, vse transakcije so spravljene v javni banki podatkov. Po podatkih spletne strani Bitcoincharts.com je zdaj v obtoku 12,2 milijona bitcoinov.

Z bitcoini je mogoče plačevati tudi v Sloveniji. Po podatkih spletne strani Coinmap to valuto sprejema okrog 40 podjetij. Vrednost bitcoina je zdaj okrog 620 evrov oziroma 840 dolarjev.