Tevž Logar, kurator in pisec

Ko je ljubljanski Galeriji Škuc primanjkovalo sredstev za razstavo, je s kombijem prekrižaril Evropo in dragocene umetnine varno pretovoril v Ljubljano. V Škuc je pripeljal izjemna umetnika Ulaya in Basa Jana Adra, v Benetke odpeljal perspektivno Jasmino Cibic.

A ni avtoprevoznik. Snuje razstave, piše o umetnosti, predava na fakulteti ter sledi aktualnim vizualnim dogodkom in umetniškim praksam. Je kurator sodobne umetnosti. Z nekaterimi umetniki se tudi močno, celo prijateljsko poveže, tako da je na razstavah in v katalogih, ki jih pripravi, čutiti njegovo skrb in predanost.

Pri dvajsetih je s prijatelji taborniki ustanovil Atelje CLOBB in razstave pripravljal od Škofje Loke do Splita. V Ljubljani je s sošolci s šole za kustose Svet umetnosti leta 2004 v galeriji Škuc postavil razstavo Med ognjem in umetnostjo. Projekt je presegel okvire študentske razstave, saj so kuratorski zelenci razstavili zvezdnike Johna Baldessarija, Marino Abramović in že prej omenjenega Ulaya, ob tem pa tudi projekt Martine instalacije hrvaškega umetnika Željka Jermana.

Jerman je zagnanega kustosa fasciniral sprva kot umetnik in kasneje še kot prijatelj. Kljub temu da se ljubezen ni ohladila vse do danes, je bila njen vrhunec gotovo posthumna razstava Jerman v galeriji Škuc leta 2008. Takrat je zapisal: »Kmalu potem, ko mi besede ugašajo in postajajo neme, je samo umetnost lahko tista, ki pelje zgodbo naprej, v nov stampedo čustev in misli. Mojih, tvojih, vaših in neštetih. Vselej pa je to umetnost o Jermanu.«

SCCA-Ljubljana mu je ponudil prvo, Galerija Škuc pa drugo prekarno zaposlitev. Postal je koordinator programa šole Svet umetnosti, zatem pa je v Škucu začel kot pomočnik umetniške vodje in ob njej, pozneje pa samostojno, galerijske umetnike predstavljal na umetniških sejmih Art Brussels, Artissimi, Art Forumu, Viennafairu, Art-o-rami in Volti.

Že razstava V.S.S.D. je sceno opozorila na prisotnost nove kuratorske poetike, ki se je po letu 2009, ko je sam prevzel mesto umetniškega vodje Galerije Škuc, še dodatno izkristalizirala. Izbor avtorjev, ki jih je razstavljal, je kazal njegovo afiniteto do robov zvezdništva, estetsko pa do inteligentnih, mejnih, kratkotrajnih, skritih ali do skrajnosti estetiziranih, vsekakor pa konceptualno dovršenih in preciznih umetniških poetik. Izbral je denimo Tanjo Ostojić, ki si je kot umetniški projekt poiskala moža s potnim listom države EU, Irwine, Vadima Fiškina in mlado generacijo, ob Cibičevi še Niko Autor in Ištvana Išta Huzjana.

S skupinskimi razstavami, na katerih je razstavljal stare in mlade, tuje in domače, zvezde in neznance, je odprl več tem. Zanimalo ga je, kako danes razumemo kip, kaj je romantični konceptualizem, kako predstaviti umetnino v galeriji brez metadiskurza in kako umetniki uporabljajo zgodovino.

Ko je Slovenijo na najprestižnejši razstavi sodobne umetnosti, Beneškem bienalu, predstavljal Miha Štrukelj, je bil asistent komisarja, lani pa ob Jasmini Cibic kurator slovenskega paviljona. Njena razstava Za naše gospodarstvo in kulturo je naletela na dober odziv.

Kar nekoliko usodno je, da je prav ob razstavi Jerman, ki jo je pripravil v spomin na nenadno umrlega prijatelja, v Ljubljano povabil Ulaya, da bi predaval o fotografiji. Ta se je v njej zaljubil, se preselil, nato pa zbolel, a tudi ozdravel, in v slovenski prestolnici ustvarja še danes. Iz poznanstva je najprej nastala razstava, sledilo je pisanje scenarija za Kozoletov dobro sprejeti dokumentarni film o Ulayu Projekt: Rak, v zadnjih mesecih pa je postal še skrbnik fundacije, ki bo upravljala Ulayeva dela.

Za novo leto se je od Škuca poslovil z razstavo In se ... zaupljivo in brez očitka topi, njegovim osebnim pogledom na delo preteklih let. V Škucu ga je zamenjal Vladimir Vidmar, sam pa je stopil na pot negotove prihodnosti kot vodja Projektnega prostora Galerije Gregor Podnar.

Kakor kaže, bo moral tudi zdaj večkrat sesti v kombi in namesto prevoznika prevažati umetnine za razstavo, ker je to pač ceneje. Energijo, ki bi jo lahko usmeril v občestvo, tako zapravlja na cesti. A brez skrbi. Je kurator in to bo ostal, kamorkoli že ga bo zanesla pot.