Maca in Muri, tridesetletnika

V generacijah, ki so v Sloveniji odraščale v zadnjih tridesetih letih, skoraj zagotovo ni nikogar, ki ne bi poznal Mačka Murija in Muce Mace. Ta izjemno priljubljena mačja lika je v svojih pesmih izoblikoval Kajetan Kovič, večna pa sta postala, potem ko je te pesmi uglasbil Jerko Novak in jih je odpela ena in edina igriva rdečelaska z neukrotljivo grivo Neca Falk.

Čeprav od tega minevajo že tri desetletja, mačkonov medtem nismo pozabili, danes sta celo popularnejša kot kadar koli prej. O tem smo se lahko prepričali tudi preteklo soboto, ko so v ljubljanskem Kinu Šiška pripravili dogodek ob častitljivi obletnici in je Falkova v enem dnevu kar dvakrat koncertirala za najmlajše in odrasle obiskovalce. Za zgodbe iz Mačjega mesta pač nikoli nisi prestar ali premlad. To sta zgodba in godba, ki vedno vžgeta.

Tudi sami smo prisluhnili še danes aktualnim pesmim, ki jih odkrivajo vedno nove generacije, seveda ne brez razloga, besedila so namreč zabavna in prek prispodob mačjega sveta pripovedujejo zgodbe iz našega vsakdanjika. Mačja rock godba je takrat že v drugo odmevala z odra, obakrat pred razprodano dvorano.

Skoraj brezhiben nastop, ki je za nekatere obiskovalce verjetno pomenil celo prvi stik z živo glasbo, je z duhovitimi družbenopolitičnimi prispodobami spretno vodila tokrat nekoliko manj divja Falkova, ki je prek hudomušne interpretacije oživljala mačje like: debele, suhe, pridne in poredne, piflarske in uživaške. Spremljala jo je neverjetna igra prefinjenih glasbenikov. Poleg avtorja glasbe Jerka Novaka so bili tu še drugi Novakovi (Miro, Čarli in Ana), Lado Jakša, Aleš Kacjan in Blaž Celarec.

Vse je teklo kot po maslu, odštejemo lahko le krajši pobeg kitarista Igorja Leonardija z odra in dejstvo, da je najmlajšim po slabi uri že popustila koncentracija, kar je nekoliko vplivalo na vzdušje v dvorani. Da, to je bil vsekakor drugačen koncert, ni se popilo veliko piva, so se pa nekateri med poplesavanjem in prepevanjem sladkali s slastnimi buhtlji in sokovi. Slišati je bilo mešanico glasov vseh možnih generacij in v en glas so skoraj celoten dobro uro in pol trajajoč nastop prepevali mačje pesmi, vse do zadnje, dokler nas ni Falkova z Uspavanko pripeljala do konca. Ravno pravi čas, saj so nekateri še komaj vztrajali in že tudi malce cepetali, nemirni malčki pač, saj veste: »Ko jim sanje zadišijo ...«

Falkova je gotovo ena od tistih domačih glasbenic, ki bi jo mnogi na koncertnih odrih želeli srečevati pogosteje. Pevka rock glasbe, šansonov in pesmi za otroke, pa tudi fotografinja in slikarka, je v svojem živem udejanjanju radostna in nas s svojo karizmo vedno očara, kar smo lahko občutili tudi tokrat. Za seboj ima kup uspešnic, izdanih na dobrem ducatu in pol albumov, in kot pravi, bo diskografiji kmalu dodala še kakšnega, pripravlja namreč svojo ploščo pripovednih pesmi, ki zna luč dneva ugledati še letos.