»Ko tisti dnevi v mesecu zadišijo po jagodah«

Jelena Rusjan je ena od številnih ustvarjalcev, ki jih je po razpadu Jugoslavije pot iz nekdanjih bratskih republik pripeljala v Slovenijo. Uživa v krmarjenju med različnimi načini umetniškega izražanja in deluje predvsem kot igralka, plesalka in performerka. V zadnjem času tudi kot frontmenka in basistka vse prepoznavnejše glasbene skupine TRUS!.

Od nekdaj si je želela imeti tudi žensko glasbeno zasedbo. Želja se ji je uresničila po dobrih petih letih bivanja v Sloveniji, ko je na odru uprizorila prvi avtorski gledališko-glasbeni projekt Škrip Orkestra. V udarni mešanici gledališke predstave in pank koncerta so mlade ženske z govorom, petjem in igranjem na improvizirane inštrumente opozarjale na problematiko nasilja v družini.

Zdaj je predstava dobila nadaljevanje. S članicami Škrip Orkestre so dopadljivo predstavljale sicer morbidne družinske zgodbe, članice tokratne ekipe Škrip Inc. pa so segle globlje v kontekst obravnavane družbene problematike. V Škrip Inc. namreč skupaj s še dvema glasbenicama, Tino Perić, jezikoslovko, ki poje v skupini Ludovik Material, in Kristino Gorovsko, filozofinjo iz Makedonije, pri nas poznano iz benda Bernays Propaganda, posnemajo strategije sistema zabave in spektakla, hkrati pa tudi komentirajo shizofrenijo današnjega bivanja.

V tem avtorskem projektu v produkciji zavoda Maska torej Rusjanova, ki na odru prisega na angažirane, sporočilne projekte, gledalce usmerja k razmišljanju o potrošniškem vsakdanu, govori o manipulaciji medijev, pri tem pa opozarja na odgovornost posameznika do sistema, v katerem živimo. »Vsak si mora zaslužiti, da ga kličemo človek,« poudarja.

Predstava z izrazito kritičnimi in humornimi govorjenimi deli sloni na treh pesmih, v katerih se trojica loti Slovenije, Makedonije in Srbije, od koder prihajajo nastopajoče. »Vse tri države so majhne in, globalno gledano, nepomembne, hkrati pa se predstavljajo kot daleč najboljše,« odločitev pojasnjuje Rusjanova. V pogovorih o brendingu, trgu, medijih, politiki so ugotovile, da je nacionalna identiteta zelo močna blagovna znamka, s katero nas drugi ljudje etiketirajo. »Vsaka pesem tako ironizira le to poveličevanje in stereotipe.« V makedonski so se lotile shizofrenije nenehnega iskanja nacionalne identitete. V slovenski so z estetiko skupine Laibach ironizirale stanje v Sloveniji, kjer smo pridni in skromni. Srbska, najbolj patriarhalna in s tem tudi najagresivnejša, morebiti tudi najmočnejša pesem, je sestavljena iz dveh delov, o starejši in novejši družbi, ne vemo pa, katera je slabša.

V nekem fantazijskem gledališkem svetu je Škrip Inc. metafora za sistem. Šrip Inc. je »brend vseh brendov«. »Vse je lahko Škrip Inc.,« opozarja Jelena. Cigarete so Škrip Inc., hiša je Škrip Inc., zrak je Škrip Inc., kava je Škrip Inc. Tako so ob vstopu na sceno predstavo pospremile z izmišljenimi propagandnimi medijskimi obvestili, ki se na njihovi spletni strani zdaj mešajo s časopisnimi izrezki in spletnimi objavami o predstavi. Konfuzna situacija, ko več ne veš, kaj je res in kaj ne. »Škrip Inc. se prilagaja posameznim tržiščem in mentalitetam podobno, kot korporacije prilagajajo svoje marketinške kampanje posameznemu tržišču,« pojasnjuje Jelena.

Tudi sama je del tega sistema, ki ga kritizira, čeprav ji je možnost, da naredi predstavo, omogočil prav ta sistem. Kapitalizem pač izkorišča vsako situacijo, tudi umetnike in upornike, o čemer v predstavi najbolj neposredno pričata vdor Neje Tomšić na oder in edini akustični komad, ki ga z dobro dozo samoironije odpoje in odigra na ukulele.

Trojica se je iz praktičnih razlogov sicer odločila, da glasbeno matrico prepusti Matiji Dolencu iz skupine Ludovik Material. Scenografijo, ki je ključni del predstave, je Neža Jurman sestavila iz odrabljenih električnih pripomočkov, ki so prispodoba za čas, ko je vse, kar ni brezhibno, hitro nadomestljivo. Tudi človek, ki se lahko hitro znajde na »smetišču«. Video, še en ključni del predstave, saj jo naredi spektakularno in všečno, je delo Jureta Lavrina.

Zdaj počasi razmišljajo o zgoščenki z glasbo iz predstave. Bližajo se nove ponovitve v ljubljanski Stari mestni elektrarni, pa tudi gostovanja, denimo na festivalu Teden slovenske drame v Kranju. Rusjanova pa pravi, da bo zanjo uspeh, če bo njihovo prestavo videlo čim več ljudi, tudi tistih, ki sicer ne zahajajo v gledališče. »Če bi se vsaj dva človeka po vsaki predstavi spraševala in pogovarjala o njeni vsebini in sporočilu, da je treba razmišljati s svojo glavo, bi to bil velik uspeh,« je prepričana. Sama namreč tako osmišlja svoje delovanje na področju gledališča. »In na tej povsem mikroravni se lahko zgodi še največ.«

Gledališka predstava:
Škrip Inc.
Režiserka: Jelena Rusjan
Kje: Stara mestna elektrarna, Ljubljana
Kdaj: 18. in 19. februarja 2014 ob 20. uri