Nesocialna koalicijska pogodba

Vlada ne bo reševala socialnih težav, ampak bo to prepustila ljudem in gospodarstvu

»Čas je, da začnemo za doseganje svojih skupno zastavljenih ciljev zavzeto medsebojno sodelovati. Da ponovno ujamemo veter v svoja jadra. Vse možnosti imamo, da Slovenijo spremenimo v čudovito deželo za življenje, delo, osebne in družbene uspehe,« je spodbudno sporočilo nove koalicijske pogodbe. V njej so se koalicijske stranke pohvalile z dosežki iz prvih desetih mesecev dela ter naštele naloge, katerih uresničevanje bo vlada pospešila.

Seznam dosežkov in prednostnih nalog je sestavljen predvsem iz potez, katerih namen je spodbujanje gospodarstva. »V tej koaliciji nas druži odgovornost, da do rednih volitev Slovenijo utirimo na pot zanesljivega gospodarskega okrevanja,« so zapisali. S tem vodilom se bodo reševali tudi socialni problemi, med katerimi je največji brezposelnost. Ena od prednostnih nalog ministrstva za delo bo sprememba trga dela tako, da se bo povečala konkurenčnost gospodarstva. Iskalcem služb bodo še naprej pomagali z aktivno politiko zaposlovanja, s spodbujanjem podjetništva ter povečevanjem človeškega kapitala. Zavezali pa so se, da drugače od prejšnje vlade ne bodo zniževali pokojnin in socialnih transferjev.

Pred nekaj tedni nam je Svet Evrope sporočil, da Slovenija krši določila evropske socialne listine, ki se tičejo pravice do socialne varnosti. Vsi trije socialni transferji, ki so jih obravnavali, so v Sloveniji prenizki: minimalno bolniško nadomestilo ter minimalna pokojnina, ki znašata okoli 240 oziroma okoli 200 evrov na mesec, bi morala biti še enkrat višja, minimalno nadomestilo za brezposelnost, ki je zdaj 350 evrov, pa bi moralo biti višje za 50 evrov.

Kdor spremlja razvoj socialne države, nad tem ne more biti presenečen. Dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo je prepričan, da politika ruši socialno državo. Res je, da je v Sloveniji po statističnih podatkih revščine manj kot v drugih evropskih državah, ampak drugi podatki, ki jih je zbral Dragoš, kažejo slabšo sliko. Nad evropskim povprečjem smo pri hitrosti naraščanja revščine, po deležu prebivalstva v dolgotrajni revščini, po revščini starostnikov in deležu državljanov, ki si ne bi mogli privoščiti nenadnega denarnega izdatka. Država hkrati zaostaja za drugimi evropskimi državami po deležu bruto družbenega proizvoda, ki ga nameni za socialno varnost, in po številu zaposlenih v javnem sektorju. Dohodkovna razslojenost je v Sloveniji majhna, a ta podatek ne upošteva premoženja. Nepremičnine, ki jih ima v lasti deset odstotkov najbogatejših Slovencev, so vredne 530-krat več kot nepremičnine v lasti najrevnejše desetine prebivalstva.

Iz koalicijske pogodbe ni razbrati, da bi se njeni podpisniki zavedali teh razmer. V njej ni napovedi povečevanja izdatkov za socialo, ampak so napovedani predvsem ukrepi, ki naj bi gospodarstvu pomagali ustvarjati delovna mesta, posameznike pa spodbudili, da pridobijo kompetence, s katerimi naj bi bili bolj zaposljivi.

To je priznanje, da država ne more več zadostno poskrbeti za državljane. Večino odgovornosti za zagotavljanje primerne življenjske ravni prelaga na državljane.