Ukrajina bo ena od glavnih tem tokratnega plenarnega zasedanja

Ob tem, ko ima Evropski parlament do letošnjih evropskih volitev, ki bodo maja, še tri plenarna zasedanja, ima v postopku obravnave in sprejema okrog 350 različnih predlogov, od tega ima pri 156 predlogih pristojnost soodločanja s Svetom EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice. Prvo od treh preostalih plenarnih zasedanj se bo v Strasbourgu začelo nocoj. Ena od osrednjih tem tega zasedanja bo razprava o razmerah v Ukrajini.

V sredo bodo poslanci na podlagi dogovora z državami članicami v okviru Sveta EU glasovali o novi tobačni direktivi, katere cilj je, da bi postal tobak manj privlačen za mlade in bi jih manj začelo kaditi. V sredo dopoldne je predvidena razprava o rezultatih referenduma, na katerem so Švicarji glasovali za omejitev priseljevanja državljanov članic EU. Poslanci bodo na tokratnem zasedanju odločali tudi o liberalizaciji domačega potniškega železniškega potniškega prometa oziroma o celotnem četrtem železniškem svežnju, o katerem ni dogovora s Svetom EU, kar pomeni, da bo drugo branje po evropskih volitvah. Enako velja za predlog nove zakonodaje, na podlagi katere bi morali vsi avtomobili imeti vgrajen sistem za avtomatski klic na pomoč v primeru prometne nesreče.

V politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP) izpostavljajo razpravo in odločanje o evropskem semestru, ki je letni cikel usklajevanja ekonomske politike držav članic. V največji politični skupini izpostavljajo, da je evropsko gospodarstvo začelo okrevati, čeprav je rast še šibka, reforme pa v državah, ki so jih izvedle, že prinašajo sadove v obliki delovnih mest in gospodarske rasti. Kako bodo poslanci EPP glasovali o posameznih zakonodajnih predlogih iz četrtega železniškega svežnja, se bodo še odločili. Napovedujejo tudi možnost, da bi glasovanje o tem dosjeju preložili. EPP podpira dogovor o novi tobačni direktivi, v razpravi o odnosih s Švico glede prostega pretoka oseb zastopa stališče, da je treba spoštovati predpise o svobodi gibanja.

V politični skupini socialistov in demokratov (S&D) opozarjajo, da Švica ni članica EU, zato se je treba osredotočiti na bilateralni sporazum med EU in Švico, pri tem ni mogoče izbirati le tistega, kar kateri od strani ustreza. Zaradi tega morajo Švicarji vedeti, da ima odločitev o omejitvi priseljevanja posledice na obmejne regije, bančno tajnost in druga področja. Za S&D je svoboda gibanja pravica, o kateri se ne gre pogajati, saj številne študije kažejo, da priseljevanje prinaša številne koristi gospodarstvom sodobnih držav.

Liberalci (Alde) glede švicarskega referenduma opozarjajo, da je prost pretok ljudi eden od temeljev prostega trga. Zdaj je na vrsti švicarska vlada, da najde izhod. V tej politični skupini zelo podpirajo vgradnjo sistema za avtomatski klic na pomoč v avtomobile s tem, da bi vozniki morali imeti možnost, da napravo izključijo, če nočejo, da bi bilo mogoče slediti, kdaj se kje vozijo. V razpravi o evropskem semestru bodo poslanci Alde izpostavili, da kriza še ni mimo, reforme je treba še izvajati in dokončati, zlasti v Grčiji in Italiji. Dogovor o tobačni direktivi je kompromis, ker je več ali manj uravnotežen, ga v Alde podpirajo.

Zeleni bodo glasovali proti predlogu o vgradnji sistema za avtomatsko klicanje pomoči v primeru prometnih nesreč, ker menijo, da to ni najboljša rešitev za zmanjšanje smrtnih žrtev prometnih nesreč, v gej zahtevi vidijo predvsem interes proizvajalcev teh sistemov po zaslužku. Zeleni menijo tudi, da vgradnja tega sistema v avtomobile zaradi varstva osebnih podatkov ne bi smela biti obvezna, poleg tega več študij kaže, da bi bilo zmanjšanje najvišje hitrosti samo za 10 kilometrov na uro veliko bolj učinkovita rešitev.