Slovenci so bolj črnogledi kot večina državljanov EU

Kar 94 odstotkov Slovencev ocenjuje, da so gospodarske razmere v državi slabe, dobra polovica Slovencev ne verjame, da se bo gospodarski položaj v državi v prihodnjih dvanajstih mesecih izboljšal, je pokazala anketa Eurobarometra. V EU 68 odstotkov vprašanih meni, da so razmere v njihovi državi slabe, da se bodo gospodarske razmere v njihovi državi poslabšale je odgovorilo 30 odstotkov vprašanih. Da se bodo v prihodnjih dvanajstih mesecih v Sloveniji poslabšale razmere na področju zaposlovanja, je prepričanih 58 odstotkov Slovencev, v EU za svojo državo tako meni 35 odstotkov vprašanih. Da se bo finančno stanje v njihovem gospodinjstvu v letu dni poslabšalo, meni 34 odstotkov Slovencev in 19 odstotkov vprašanih v EU. Poslabšanje življenja na splošno v prihodnjem letu pričakuje 26 odstotkov Slovencev in 15 odstotkov Evropejcev. Ti odgovori kažejo, da so Slovenci med najbolj črnogledimi državljani v EU.

Nataša Goršek Mencin, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki je predstavila rezultate ankete Eurobarometra, je pojasnila, da je ključen čas merjenja. Tokratna anketa je bila izvedena novembra lani, ko še ni bilo jasno, ali bo Slovenija lahko svoje banke rešila sama in ta negotovost se odraža v odgovorih. Od prejšnjega merjenja, ki je bilo lani spomladi, je delež Slovencev, ki so zadovoljni z življenjem, padel za 6 odstotnih točk, v EU pa se ni spremenil. Irci pa so bili bolj zadovoljni, saj je bila anketa izvedena pred izstopom njihove države iz programa mednarodne pomoči.

Brezposelnost, gospodarsko stanje in obdavčitev so po mnenju Slovencev najpomembnejše zadeve, s katerimi se Slovenija trenutno sooča. V primerjavi s predhodnim merjenjem je v Sloveniji za 16 odstotnih točk poraslo število tistih, ki jih skrbijo davki. Tudi vsi državljani EU na prvo mesto postavljajo brezposelnost in gospodarsko stanje, na tretje mesto pa postavljajo inflacijo.

Da so glede prihodnosti EU optimistični, pravi 54 odstotkov Slovencev, kar je malo nad povprečjem EU. Da so pesimistični, je odgovorilo 43 odstotkov Slovencev, ta delež je manjši od povprečja v EU, ki je 50 odstotkov. Da je EU na pravi poti, da najde pot iz krize, je prepričanih 41 odstotkov Slovencev, 27 odstotkov pa pravi, da ni na pravi poti. Podobno je tudi povprečje v EU.

Slabi dve tretjini Slovencev ocenjuje, da gospodarska kriza še ni dosegla dna in najhuje še prihaja, 29 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da je učinek krize že dosegel vrh in se bo stanje počasi popravilo. Ti rezultati kažejo, da so Slovenci, ko govorimo o posledicah krize, bolj črnogledi kot večina državljanov EU, kjer polovica vprašanih meni, da najhujša kriza šele prihaja, 40 odstotkov pa je prepričanih, da je dno že doseženo.

Da je Evropska unija sposobna učinkovito ukrepati proti posledicam krize, je v Sloveniji odgovorilo 30 odstotkov vprašanih, 13 odstotkov stavi na Mednarodni denarni sklad (IMF), 20 odstotkov vprašanih pa ne vidi nikogar, ki bi se bil sposoben učinkovito spopasti s krizo. Odgovor, da je to slovenska vlada je odgovorilo le 9 odstotkov vprašanih. Tudi v EU največ vprašanih (22 odstotkov) meni, da proti krizi lahko učinkovito ukrepa EU, 13 odstotkov se je odločilo za IMF.

Slovenci so prepričani, da so o evropskih vprašanjih dobro obveščeni, 58 odstotkov vprašanih hkrati pravi, da bi želeli več izvedeti o pravicah, ki jih imajo kot državljani EU.

Nataša Goršek Mencin meni, da je neobveščenost državljanov o pravicah veliko krat tudi posledica tega, da ne vedo, kje bi te informacije lahko dobili. To so informacijske točke po vsej državo in ena je tudi na Bregu 14 v Ljubljani v Hiši EU, kjer je tudi predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji.

Da njihov glas v EU šteje, je prepričanih 28 odstotkov Slovencev, da ne, je odgovorilo 68 odstotkov vprašanih. Podobno mnenje imajo tudi ljudje v drugih članicah EU, saj je na ravni EU 29 odstotkov vprašanih izrazilo prepričanje, da njihov glas šteje, 66 odstotkov pa, da ne. Še vedno je državljanom preveč krat predstavljeno, da Bruselj sprejema odločitve, ne njihova vlada na zasedanjih v Bruslju, pravi vodja predstavništva.