7. 3. 2014 | Mladina 10 | Politika
Knapi prihajajo
Polom zaradi TEŠ6 bodo plačali velenjski in trboveljski rudarji
Srečno, knapi (na fotografiji stavka v velenjskem premogovniku)
© Borut Krajnc
Kadar se rudarji odločijo za štrajk, navadno sledi revolucija. Ali pa vsaj korenita družbenopolitična reforma. To uči zgodovina. Stavke rudarjev so bile vedno precej več kot navadne stavke. Razpad Jugoslavije se je začel tudi s stavko albanskih rudarjev na Kosovu, nezadovoljnih z napovedanimi ustavnimi spremembami v Srbiji. V istem času je romunski samodržec Ceauşescu padel šele, ko so se v Bukarešto odpravili razjarjeni rudarji, nezadovoljni z razmerami v državi, ki jih ni mogla ustaviti niti vojska. Ena najbolj znanih rudarskih stavk na slovenskih tleh pa je bila tista v rudniku Trbovlje leta 1958, zaradi neizplačane božičnice. Kot znajo povedati zgodovinarji, je stavka prinesla razkol v partiji in je pomenila konec monolitne zveze komunistov. Tako se je na slovenskih tleh rodila teza o pluralnosti interesov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Politika
Srečno, knapi (na fotografiji stavka v velenjskem premogovniku)
© Borut Krajnc
Kadar se rudarji odločijo za štrajk, navadno sledi revolucija. Ali pa vsaj korenita družbenopolitična reforma. To uči zgodovina. Stavke rudarjev so bile vedno precej več kot navadne stavke. Razpad Jugoslavije se je začel tudi s stavko albanskih rudarjev na Kosovu, nezadovoljnih z napovedanimi ustavnimi spremembami v Srbiji. V istem času je romunski samodržec Ceauşescu padel šele, ko so se v Bukarešto odpravili razjarjeni rudarji, nezadovoljni z razmerami v državi, ki jih ni mogla ustaviti niti vojska. Ena najbolj znanih rudarskih stavk na slovenskih tleh pa je bila tista v rudniku Trbovlje leta 1958, zaradi neizplačane božičnice. Kot znajo povedati zgodovinarji, je stavka prinesla razkol v partiji in je pomenila konec monolitne zveze komunistov. Tako se je na slovenskih tleh rodila teza o pluralnosti interesov.
Zadnja leta v Sloveniji kljub krizi in zahtevam po spremembi družbenopolitičnega sistema ni bilo rudarskih stavk. Stavkali so zaposleni na »površini«, v energetiki, ne pa rudarji. A sedaj se je ravnovesje, ki so ga kljub aferi s TEŠ6 v Holdingu slovenskih elektrarn (HSE) očitno mukoma vzdrževali vse do danes, začelo rušiti. Minuli teden so opozorilno stavkali velenjski in trboveljski rudarji. Velenjski rudarji, ki so lani zaradi slabega tekočega poslovanja in likvidnostnih težav premogovnika ostali brez izplačanih božičnic in nagrad za delovno uspešnost, od uprave premogovnika in generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka zahtevajo ureditev razmer v skupini. Velenjski premogovnik naj bi HSE dolgoval že več kot 15 milijonov evrov. Razlog je seveda cena premoga, ki ga prodajajo Termoelektrarni Šoštanj. Ta je prenizka, morala pa bi biti še nižja, da bi novi šesti blok uspešno posloval.
Nesoglasja z velenjskimi in trboveljskimi knapi so večja, kot je videti na prvi pogled, saj jih odgovorni že leta pometajo pod preprogo. Že pred štirimi leti so v velenjskem rudniku najeli nemško podjetje IMC-Montan Consulting, da bi ugotovilo rentabilnost premogovnika in projekta TEŠ6. Podjetje je tedaj ugotovilo, da bo velenjski premogovnik obljubljeno ceno premoga – če sploh – v prihodnosti lahko dosegal le z odpuščanjem. V premogovniku tedaj še pod vodstvom direktorja Milana Medveda so s podatki manipulirali, to so ugotovili tudi v omenjenem nemškem podjetju. Rentabilnost rudnika v prihodnjih letih so poskušali na papirju predstaviti s konstruktivnim računovodstvom. Češ da bo do leta 2015 rudnik od hčerinskih družb na leto dobil kar po 15 milijonov evrov priliva. Danes je prav nasprotno, številne premogovnikove hčerinske družbe imajo izgubo.
Energetskega eldorada – političnega kadrovanja in igračkanja z energetiko –, ki je v Sloveniji projekt obeh največjih strank, SD in SDS, kmalu ne bo več. Kot kaže razvoj dogodkov, želijo odgovorni v HSE in Premogovniku odgovornost za svoje napačne odločitve naprtiti zaposlenim. Temu je bila namenjena tudi zadnja študija »svetovalca za odpuščanje« oziroma revizijske hiše PricewaterhouseCoopers, ki je po naročilu HSE lani novembra ugotovila, da je v nekaterih podjetjih kar za dve tretjini preveč zaposlenih. PR-strategija z novimi »študijami« pa ni bila pri knapih še nikoli uspešna. Zato vse kaže, da se kuha revolucija, ki je tudi to tedenski odstop vodstva premogovnika Velenje ne bo ohladila.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.