Neneh Cherry: Blank Project

+ + + +

Tako zanimivo glasbeno pot, kot jo ima za seboj Neneh Cherry, bi si verjetno težko izmislili celo pravljičarji z najbujnejšo domišljijo. Že ko je bila dekletce, je bila tako rekoč ves čas izpostavljena glasbi svojega očima, cenjenega jazzovskega trobentača Dona Cherryja.

Konec sedemdesetih let, ko se je družina iz Švedske najprej preselila v Veliko Britanijo in pozneje v New York, je Neneh kot najstniška upornica zatočišče našla v punku oziroma postpunku. Pri petnajstih letih je postala spremljevalna pevka kultne dekliške (post)punkovske zasedbe The Slits, nekaj let pozneje pa se je pridružila cenjeni avantgardni postpunkovski zasedbi Rip Rig + Panic. Leta 1989 je objavila solistični dolgometražni prvenec Raw Like Sushi, s katerim je takrat navdušila privržence bolj zvedave pop glasbe. Z nekaj singli, na katerih je bila prepoznavna njena izkušnja s hiphopom, se je znašla na vrhovih britanskih in evropskih glasbenih lestvic, z denarjem od prodanih izvodov pa je pozneje sofinancirala prvenec zasedbe Massive Attack. Med bivanjem v Bristolu je čas našla tudi za sodelovanje z Geoffom Barrowom (Portishead) in Trickyjem, nov večji uspeh pa ji je sredi devetdesetih let prinesla skladba 7 Seconds, ki jo je posnela s senegalskim zvezdnikom Youssoujem N’Dourjem. Plošča Man iz leta 1996 je bila zadnji solistični izdelek Cherryjeve, zato se je dolgo v novo tisočletje zdelo, da so se za njo izgubile vse sledi. Pa se niso, le dala je prednost družinskim zasedbam, te pa so jo potisnile na glasbeno obrobje.

No, fenom so luči spet začele močno utripati leta 2012, ko je skupaj s skandinavskimi punk-free jazz genialneži iz skupine The Thing posnela odlično ploščo The Cherry Thing. Tudi na njihovem nastopu na ljubljanskem jazz festivalu je bilo očitno, da je Neneh ponovno v odlični formi. Pa se ni ustavila tam. Po osemnajstih letih solističnega premora je pred kratkim izdala nov album pod svojim imenom, s katerim nekako združuje ljubezen do beatov, hkrati pa tudi privrženost bolj odprtemu, drznemu zvočenju, ki ga je osvojila s skupino The Thing. Po vseh bogatih izkušnjah pravzaprav ne preseneča, da je za ploščo Blank Project izbrala tako rekoč idealne sodelavce. To so postali Kieran Hebden (Four Tet), ki se je podpisal kot producent, in londonska bratska naveza RocketNumberNine, ki je poskrbela za večino glasbe. Ta je zaradi sintetizatorjev res slišati precej elektronsko, toda dvojec skupaj s Hebdnom glasbo igra v živo, zato se izvrstno ujame z dinamičnim, raziskujočim vokalom Cherryjeve. Zanimivo bo opazovati, kaj bo nova plošča za pevko in njeno kariero pomenila na daljši rok. Za zdaj se zdi, da celo v primerjavi z albumom The Cherry Thing pomeni še nekoliko radikalnejši odklon, je pa hkrati tudi res, da nove skladbe še zdaleč niso rezervirane le za angažirane elite. Se že veselimo naslednje avanture te izjemne glasbenice.