Varni neonacisti

Neonacisti v Sloveniji pogosto organizirajo koncerte, na katerih v prostorih, okrašenih z nacističnimi in neonacističnimi simboli, poslušajo tuje in domače glasbene skupine, ki prepevajo o potrebi po novem holokavstu in podobno. Med občinstvom so lahko le tisti, ki vratarjem pri vhodu pokažejo posebno SMS-sporočilo, ki so ga prejeli na mobilni telefon.

V Sloveniji ekstremistične skupine niso bolj razširjene kot v drugih državah in v primerjavi z drugimi državami tudi ne pomenijo velike grožnje za varnost. Izstopamo pa ravno po »zasebnih« neonacističnih koncertih. Policija zanje izve naključno, a ve, da nanje prihajajo tudi neonacisti iz drugih držav. »V mednarodnih krogih je Slovenija zaradi dejstva, da takšni shodi niso prepovedani, postala prava meka za mednarodno dejavnost oziroma sodelovanje ekstremistov,« je v svojem vmesnem poročilu pred dobrim mesecem dni zapisala državnozborska komisija za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin.

V Sloveniji policija teh srečanj z vidika dokazovanja prekrškov in kaznivih dejanj ne more obravnavati, ker ne gre za javna srečanja. Ker so te »zabave« tako zelo zaprte za javnost, jih tudi ne morejo obravnavati kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva nasilja in nestrpnosti. Državnozborska komisija je predlagala spremembo zakonodaje, ki bi policiji omogočila ukrepanje na teh shodih, pa tudi druge spremembe, ki bi povečale pristojnosti policije v zvezi z ekstremističnimi skupinami. »Glede na mednarodno prakso sedanja pooblastila niso dovolj učinkovita, saj ne omogočajo zbiranja informacij v tako imenovani zgodnji fazi,« je zapisala komisija.

Vlada spremembam za zdaj ni naklonjena. Ministrstvo za pravosodje pozna stališče policije, da posebnih preiskovalnih ukrepov v zvezi s »sociološkimi« pojavnimi oblikami ekstremizma ni mogoče uporabljati dovolj zgodaj. Vendar je po mnenju ministra dr. Senka Pličaniča logično, da mora za take posege obstajati zadostna stopnja suma, da je kdo storil kaznivo dejanje in da ga namerava prikriti.

Pri povečevanju pooblastil organom pregona je treba biti previden, se strinja dr. Dragan Petrovec z inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti. »Široka pooblastila vedno pomenijo tveganje, da se zlorabijo,« trdi. Zasebni neonacistični koncerti po njegovem niso zelo dober argument za spremembo zakonodaje. »Če bi bile to edine manifestacije nestrpnosti, bi lahko govorili o manjšem problemu, ki ne bi pomenil večje nevarnosti. Slovenija, in s tem tudi njena policija in tožilstvo, se je srečala že s precej javnimi nastopi ekstremista in ti so dejanski problem,« poudarja.

»V mednarodnih krogih je Slovenija zaradi dejstva, da takšni shodi niso prepovedani, postala prava meka za mednarodno dejavnost ekstremistov.«

Najboljši primer je dogodek na ljubljanskem Trgu republike novembra 2012, ko se je neonacistična skupina v paravojaški formaciji pokazala tisočem protestnikov. Policisti jih niso ločili od ostalih protestnikov oziroma so jim pustili, da se pomešajo med množico, od koder so začeli metati kamenje in pirotehnična sredstva ter sprožili spopad med protestniki in policijo. »Policija bi zoper ekstremistične skupine lahko naredila mnogo več, kot naredi zdaj, že če bi se odzvala, ko te skupine jasno postanejo nasilne. Vendar bi za to morala obstajati politična enotnost glede odnosa do ekstremizma,« poudarja Petrovec.

Odgovornost politike pri spodbujanju nestrpnih družbenih skupin se v Sloveniji ne konča pri ignoranci. Politiki nestrpnost legitimirajo tudi s tem, da ima njihov govor o istospolno usmerjenih, priseljencih, Romih in drugih družbenih manjšinah pogosto enaka sporočila kot najbolj skrajne družbene skupine.

Zato bo poslanka Maja Dimitrovski, sicer predsednica omenjene komisije, poskušala odpraviti imuniteto poslancem, ko bodo osumljeni kaznivega dejanja sovražnega govora. Že v vmesnem poročilu komisije pa je predlagala prepoved političnim strankam, da s skupnim pojavljanjem ali »političnim koketiranjem« legitimirajo ekstremistične skupine. Doseči želi tudi prepoved javnim uslužbencem, da so člani takih skupin. Maja Dimitrovski vztraja tudi pri povečanju pristojnosti policije glede zasebnih zabav. »Na teh koncertih zbirajo in utrjujejo svoje zveze in poznanstva ter pripravljajo strategije za svoj nadaljnji razvoj in delovanje. Poleg tega jih uporabljajo za novačenje mladoletnih oseb, saj so zanje še posebej privlačne.«