Ministrov boj za šolnine

Ko je ministrstvo za izobraževanje oktobra lani odprlo javno razpravo o predlogu novega zakona o visokem šolstvu, so številni študentje in strokovnjaki zahtevali, da se ta umakne. »Če bi ga jaz dobil na mizo, da ga pošljem v parlament, bi ga vrnil sektorju, ki ga je pripravil,« je bil na okrogli mizi Svobodne univerze novembra lani oster nekdanji minister za šolstvo dr. Slavko Gaber.

Minister dr. Jernej Pikalo je miril, da se bo še naprej pogovarjal z deležniki ter vrednotil predloge in jih vključeval v zakon. V mesecih za tem je predlog res spreminjal, a očitno je poslušal le rektorje in študentsko organizacijo, ki so zakon že podpirali. Z vsako različico zakon postaja slabši.

Kritike že ves čas najbolj moti predlagana ureditev plačljivosti študija, saj so prepričani, da spodbuja šolnine. V slovenskem visokem šolstvu imamo seveda šolnine že sedaj, vendar zgolj pri izrednem študiju, ki je mišljen kot študij ob delu. Izredni študentje imajo predavanja v petek popoldne in v soboto ter morajo za zaključek študija izpolniti manj obveznosti kot redni študentje.

Ker pa izredni študij ni omejen zgolj na zaposlene, se nanj vpisujejo tudi tisti, ki ne delajo, a imajo vseeno dovolj denarja, da vsako leto plačajo od 1400 do 12.000 evrov, kolikor znašajo šolnine na različnih fakultetah. Za izredni študij je treba zbrati veliko manj točk s srednješolskim uspehom in mature kot za rednega, a premožnejše najstnike od izrednega študija kljub temu odvračajo manj ugodni termini predavanj, manjša zahtevnost, ki pomeni slabšo kakovost izobrazbe, ter občutek, da niso »pravi« člani študentske populacije.

Ministrstvo se je odločilo, da bo z novim visokošolskim zakonom odpravilo vse značilnosti, zaradi katerih je bil plačljiv študij manj privlačen. Namesto rednega in izrednega študija želijo uvesti polnega in delnega, ki bi bila oba tako brezplačna kot plačljiva. Najpomembnejša novost je plačljiv polni študij, ki bi bil vsebinsko enak brezplačnemu polnemu študiju. Brezplačni in plačljivi »polni« študentje bi obiskovali ista predavanja in dobili enako znanje. S tem se legitimira to, v kar se je izredni študij izrodil.

Minister je na očitke, da spodbuja šolnine, odgovarjal, da »bo tega manj, saj bo pri obsegu plačljivega študija veliko več omejitev«. Vendar ministrove »omejitve« dopuščajo veliko rast plačljivega študija. Po njegovem predlogu bodo lahko fakultete razpisale plačljiva mesta, ko bodo zapolnjena vsa brezplačna mesta, lahko pa jih bo štirideset odstotkov toliko kot brezplačnih. Danes je izrednega študija v Sloveniji okoli dvajset odstotkov, na najuglednejši univerzi, ljubljanski, pa le deset.

Ko je Slavko Gaber novembra svetoval, naj se zakon povsem umakne, je hkrati tudi predvidel, da se to ne bo zgodilo, zato je predlagal, da se doda vsaj »minimalna varovalka« in se zapiše, da se število brezplačnih vpisnih mest ne more zmanjševati. Če bi fakultete to počele, bi namreč povečevale povpraševanje po plačljivih mestih.

Ministrov doslej edini argument za šolnine je bil, da bogatim ne bi bilo všeč, če jih ne bi bilo.

»Tako, kot je zdaj zapisano, se bojim, da nam bo univerzitetnikom in univerzitetnicam v interesu, da bomo dobili denar iz šolnin. O sebi imamo lahko zelo visoko mnenje, ampak ni treba biti naiven. Ko bo šlo za vprašanje, ali bodo imeli dekani denar za plače, ali bo treba jutri odpuščati, ne bodo niti deset minut razmišljali, kako se bodo odločili,« je bil jasen Gaber.

Takšnih odločitev bi lahko bilo zelo veliko, saj imajo številne fakultete izgube. Petega letnika bolonjskega študija niso nikoli dobile plačanega, še bolj pa jih je prizadelo predlansko varčevanje vlade Janeza Janše.

Gabrovega predloga o minimalni varovalki, ki bi dekanom odvzela interes za širjenje šolnin, na ministrstvu niso poslušali. Še več, doseči želijo, da bi bilo širjenje šolnin neposredno v interesu tudi profesorjem. V predlog so na novo vnesli določbo, da bodo imeli profesorji, ki bodo poučevali plačljive študente, »pravico do dodatnega plačila za izvedbo plačljivega študija«.

»To je noro. To je korupcija izza katedra. Profesorji bi lahko na predavanja kar prinesli blagajno in računali nekaterim študentom,« se zgraža predsednik visokošolskega sindikata dr. Marko Marinčič.

To različico predloga je vlada v ponedeljek predstavila na ekonomsko-socialnem svetu, kar je znak, da z njo misli resno. Že na sestanku so predlog napadli sindikati, naslednji dan pa še študentsko društvo Iskra, ki poziva k protestom. Nato je ministrstvo sporočilo, da ne gre za zadnji predlog in da so še možni popravki. Priložnosti za popravke je bilo že doslej dovolj, zato so Iskra ter sindikati, ki delujejo v visokem šolstvu, pripravili memorandum, v katerem so napovedali stopnjevanje aktivnosti zoper predlog, ki »bi poglobil socialno razslojevanje in pomenil padec kakovosti visokošolske javne službe«.

Minister Pikalo nikoli ni imel dobrih argumentov zoper kritike zakona. Doslej je le enkrat odgovarjal na vprašanje, zakaj iz predloga ne umakne šolnin. »Ja, tudi to bi lahko storili, a potem mnogo ljudi v generaciji ne bi bilo srečnih,« je rekel. Kdo drug bi lahko bil nesrečen kot premožni?