S srcem na dlani

Avtorska glasba in besedila. Visoko med zvezdami, v klubu Cankarjevega doma, sta jih nežno, a z gotovostjo smrti podajala Brina Vogelnik, tista pevka in avtorica, ki je tudi likovna, lutkovna in plesna ustvarjalka, ter Janez Dovč, tisti kravžlasti harmonikar, ki je pravzaprav multinštrumentalist z zavedanjem pomena tišine, ne le v glasbi, tudi v našem okolju.

Oba vrhunska glasbenika. Glasbo nosita v srcu. Ona je čvrsto vpisana na zemljevid glasb sveta z istoimensko zasedbo, s katero kot interpretka ljudskih pesmi, ki vedno bolj tudi piše in ustvarja svoje pesmi, veliko nastopa, ne samo pri nas, tudi na pomembnih glasbenih križiščih drugod po svetu. On je verjetno najaktivnejši slovenski glasbenik. Prvi nastop je zabeležil že kot petletnik, glasbi pa se je resneje posvetil, ko se je pred desetimi leti pridružil eni zanimivejših slovenskih zasedb, skupini Terrafolk, s katero je prekrižaril svet. Kasneje pa so ustanovili svojo zasedbo Jararaja, s katero podobno kot Brina preigrava ljudsko glasbo, vse pogosteje pa tudi glasbo, ki jo ustvarja sam. Z Brino ju poleg sodelovanja v projektu Sounds of Slovenija druži tudi dolgo prijateljstvo.

Torkova premierna predstavitev zgoščenke Pomladne sanje, ki je izšla prav na dan promocijskega koncerta, je bila dramaturško dobro zasnovana, drzno posredovana in toplo sprejeta. Piski tega zapisa so nekajkrat celo privrele solze na oči, ker sta tako iskrena pri tem, kar počneta. To sta pokazala že lani, na Ljubljanskem gradu, ko sta prvič predstavila skladbe, ki so danes ujete na albumu. In navdušila.

Brina, zapeljivka in nedolžna punčka obenem, je tokrat na oder stopila kot čudovita fatalka v prosojni Draževi črni čipkasti obleki. Slabo uro in pol dolg krog sta začela in zaključila z romanco Sredi noči, pesmijo, ki ima najverjetneje največji potencial, da postane hit. Le da se jima je na koncu na kitari pridružil Chris Eckman, tudi producent plošče, Brina pa jo je zapela v angleščini.

Album je sama tudi oblikovala. Fotografije v stari tehniki na steklu pa je zanj prispeval dolgoletni Mladinin sodelavec, fotograf Borut Peterlin.

Brinine intimne, nežne, igrive in pozitivne pesmi v živo oživijo v novi obleki. Z zankanjem in nasnemavanjem njenega glasu in inštrumentov jih Dovč, izmenjujoč se na klaviaturah, harmoniki in kontrabasu, zapelje v nekoliko hipnotične vode. Množenje zvoka se sicer ne posreči vedno, a nič zato, saj Dovč to počne s prepričljivostjo raziskovalca in večno igrivega otroka.

Odlično delujeta, tudi takrat, ko nežno zapojeta v duetu in pričarata spomin na čas, ko je bila slovenska popevka na samem vrhu. Krasna kemija je med njima. Dvojec pa je formula, ki jima bo prinesla še marsikateri koncert, ne le doma. A kot pravita sama, živi danes, sanjaj za jutri, je, kar je, in bo, kar bo!