20. 3. 2014 | Ekonomija
Piramidna shema prehranskih dopolnil
Je proizvajalec prehranskih dopolnil Herbalife ilegalna piramidna shema?
Ameriška zvezna komisija za trgovino (FTC) je začela preiskavo proizvajalca prehranskih dopolnil Herbalife, ki se že nekaj časa sooča z očitki, da je ilegalna piramidna shema. Da bi razumeli, kaj FTC išče v primeru Herbalife, se je treba vrniti v leto 1975, ko je začel postopek proti družbi Amway, ki je svoje izdelke prodajal na enak način, kot danes to počne Herbalife – ne v trgovinah, ampak prek posameznikov (distributerjev), ki z družbo sklenejo pogodbo, s katero se zavežejo, da bodo prodajali izdelke in hkrati v mrežo pridobivali nove prodajalce. Pri Amwayjevi marketinški shemi je FTC ugotovil dva problema, poroča The Verge.
Prvi je, da so si njegovi distributerji dejansko prizadevali pridobiti nove ljudi v mrežo, prodaja ni bila njihova glavna skrb. Drugi pa je, da so distributerji tem ljudem nepošteno obljubljali, da bodo s prodajo izdelkov Amway obogateli. Komisija FTC je leta 1979 odločila, da Amway sme nadaljevati s poslovanjem in določila nekaj temeljnih pravil za takšno prodajo. Pravilo »70 odstotkov« zahteva, da mora distributer prodati »vsaj 70 odstotkov celotne količine izdelkov, ki jih je nabavil v določenem mesecu« po veleprodajni ali maloprodajni ceni. Pravilo »10 strank« zahteva, da morajo distributerji »opraviti vsaj eno prodajo v maloprodaji na vsakih deset različnih strank na mesec«. Pravilo »hipotetičnega dobička« pa zahteva, da je treba razkriti znesek denarja, ki ga distributerji lahko ustvarijo, ko podpišejo pogodbo.
Toda ta pravila so nedoločna, zato si jih družbe kot so Amway, Nu Skin, Avon in Herbalife prilagajajo glede na svoje potrebe. Zdaj pa se utegne zgoditi, da se bo to končalo. Januarja lani je sodnik okrožnega sodišča na podlagi tožbe FTC izdal odločbo za piramidno shemo Fortune Hi-Tech Marketing, s katero je prepovedal plačevanje nadomestil udeležencem »razen v primeru, če večina zneska nadomestil izvira od prodaje osebam, ki niso člani« distribucijske mreže Fortune Hi-Tech Marketing.
Aprila lani je komisija FTC v primeru proti BurnLounge ugotovila, da je nadomestilo, ki ni povezano z maloprodajo »sine qua non« (bistvena sestavina), »piramidne sheme«. V primeru Global Information Network (GIN) pa je komisija FTC decembra lani ugotovila, da je piramidna shema, ker »ni prodaje izdelkov ali storitev ljudem zunaj mreže GIN, zato ne more biti povezave med maloprodajo ali zunanjo prodajo in finančnimi nagradami, plačanimi v povezavi z rekrutiranjem«.
Bill Keep, dekan poslovne šole na kolidžu New Jersey, pojasnjuje, da ukrepi FTC v letu 2013 jasno kažejo, da morajo imeti marketinške sheme bistven delež maloprodaje zunaj marketinškega programa. Marketinškim shemam z nejasnimi politikami glede maloprodaje, shemam, ki ne morejo dokazati maloprodaje, in shemam, ki skušajo prilagajati člane marketinškega programa in jih prikazovati kot kupce, čeprav so pristopili pod krinko ponudbe izdelkov s popustom ali poslovne priložnosti, grozi tožba, ker izvajajo piramidno shemo.
Na tej podlagi Keep in drugi menijo, da bo Herbalife na podlagi preiskave FTC moral s svojo maloprodajo priti na dan. Čeprav v promocijskih materialih trdi, da »ponuja nadomestilo, ki je neposredno povezano s prodajo izdelkov«, je zavrnil zahtevo za javno objavo informacij o maloprodaji svojih izdelkov. Predstavnike FTC bo na zaslišanju gotovo zanimalo, zakaj je objavo teh podatkov zavrnil.
Herbalife je eden največjih proizvajalcev prehranskih dopolnil na svetu. Zaposlenih ima 5.000 ljudi, v 88 državah po svetu ima skoraj 2,7 milijona neodvisnih distributerjev. Tudi v Sloveniji »omogoča neomejeno možnost zaslužka« s prodajo svojih »znanstveno potrjenih, visokokakovostnih prehranskih izdelkov«.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.