Jazzovsko-punkovski začetek pomladi

Poleg pomladi, ki je že na stežaj odprla svoja vrata, nam je začetek tega tedna prinesel dva odlična koncerta za vse ljubitelje jazza in tiste, ki so jim blizu nekoliko bolj eksperimentalni glasbeni izrazi.

Tako nam je največji slovenski kulturni hram v sklopu cikla Cankarjevi torki ponudil nastop kvinteta Nata Wooleyja, enega danes opaznejših jazzovskih trobentačev, dan pred tem pa je v nedrju metelkovskega kluba Gromka udarno nastopil švedski trio Fire!, v sklopu cikla koncertov Defonija, ki ljubiteljem jazza in sodobne improvizirane godbe ponuja nastope vrhunskih glasbenikov in zasedb v intimnem klubskem vzdušju.

Mats Gustafsson spada med inovativnejše evropske pihalce. Je reden gost naših odrov, saj smo ga v zadnjih letih imeli priložnost videti v različnih zasedbah. Denimo z Ingebrigtom Håkerjem Flatnom in Paalom Nilssenom-Lovom v The Thing (z Neneh Cherry) ter tudi v udarnem jazzovsko progrockovskem triu Fire!, ki se po potrebi razširja z dodatnimi člani – denimo z Jimom O’Rourkom na ploščkih Unreleased! in Released! kot tudi v zasedbi 28-članskega orkestra.

Tokrat je Gromka gostila zasedbo v svoji osnovni obliki, v kateri poleg Gustafssona sodelujeta še basist Johan Berthling in bobnar Andreas Werliin. Lani so izdali odličen album Without Noticing.

V triu se Gustaffson ne predstavi zgolj kot odličen freejazovski pihalec, ampak tudi kot raziskovalec eksperimentalne in ambientalne glasbe, ki v mirnejših delih koncerta eksperimentira z zvoki na klaviaturi Fender Rhodes in tako ustvarja nekoliko nenavadno mešanico ambientalne glasbe in noisa.

Če k temu dodamo še njegove energične freejazzovske saksofonske izbruhe ter tudi odlično usklajenost z ritem sekcijo, ki nas z repetitivnimi rifi na distorziranem električnem basu pelje po zapuščini bluesa, z na trenutke metronomsko natančnimi bobni, dobimo po glasbenem izrazu izrazito eklektično skupino.

Zasedba nas je med enournim nastopom popeljala po poteh počasnih bluesovskih rifov, podkrepljenih z Gustafssonovimi saksofonskimi improvizacijami ter sinkopiranimi in razigranimi ritmi. Ti so se kasneje spremenili v Gustafssonovo zvočno eksperimentiranje s klaviaturami, sredi nastopa so se uskladili in nam ponudili odlično ritmično popotovanje v vode krautrocka, ki je v določenih momentih izredno spominjal na zapuščino skupine Can, seveda z odličnimi ritmičnimi poudarki Matsa Gustafssona.

Fire! se nam je znova predstavili kot odlično uigran trio, ki spretno krmari med free jazzom, progresivnim rockom in eksperimentalno elektronsko glasbo, pri tem pa jih nadgrajuje s tako rekoč punkovsko energijo. Odličen začetek pomladanske klubske ponudbe.