Rast komunalne infrastrukture

Gospodarsko rast, ki jo je za zadnje četrtletje lanskega leta izračunal statistični urad in razveselil vlado, bo večina prebivalcev Slovenije morda čez čas še najlažje prepoznala v boljših vodovodih, kanalizacijah in čistilnih napravah. Zdaj pa jo je opaziti na gradbiščih.

»V vseh občinah komunalna podjetja veliko gradijo in obnavljajo. Sploh čistilne naprave in kanalizacijska omrežja, pa tudi vodovodna omrežja,« našteva direktor zbornice komunalnega gospodarstva Stojan Franetič.

Njegova sodelavka Alenka Gorza Jereb je poskušala ugotoviti, koliko natančno so investicije v komunalno infrastrukturo prispevale k 2,1-odstotni gospodarski rasti, a tega zaradi načina, na katerega statistični urad zbira podatke, ni mogoče izvedeti. »Nič pa ne zgrešimo, če rečemo, da je bil ta prispevek velik,« je bila zadovoljna po poizvedovanju.

Eden od glavnih dejavnikov za gospodarsko rast konec lanskega leta je dvaindvajsetodstotno povečanje bruto investicij. »Katera gradbena dela so bila opravljena, nam poročevalske enote ne razkrijejo,« pravi Anže Podnar s statističnega urada, čeprav ve, da gre za komunalno infrastrukturo. Iz podatkov, ki so na voljo, je namreč mogoče razbrati, da so v Sloveniji gradbeni investitorji skorajda izključno država in občine s sredstvi evropskih skladov, država in občine pa gradijo predvsem komunalno infrastrukturo.

Izstopajoči december

»Obstaja bojazen, da Slovenija ne bi počrpala vseh sredstev za komunalo,« priznava predsednik skupnosti občin dr. Ivan Žagar, »res se je začelo muditi. Naslednje leto mora biti zadnji evro realiziran in zahtevek poslan Bruslju.«

V prihodnjem letu se bodo namreč iztekli roki za pridobivanje in porabo sredstev, ki jih ima Slovenija še na voljo v okviru finančne perspektive

EU 2007–2013. Vlada in občine so se tega zavedale ter se dogovorile, da bodo pospešile pridobivanje denarja iz Evropske unije. Vlada je pripravila ukrepe, ki zmanjšujejo tveganje izgube evropskih sredstev, če se že potrjeni projekti ne bi izvedli, občine pa so začele pripravljati projekte na področju komunalne infrastrukture.

Treba je bilo pridobiti zemljišča, dovoljenja in soglasja ter izpeljati javna naročila. »To je zahtevalo svoj čas, zdaj pa je večina teh projektov prešla v fazo izvedbe, torej v pospešeno porabo sredstev za izvedbo del,« pojasnjuje Nina Omerza iz službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki jo je vlada ponovno ustanovila prav zato, da bi izboljšala pridobivanje evropskega denarja.

Župani in njihove ekipe so svojo nalogo vzeli resno. Do avgusta so pripravili za več sto milijonov evrov projektov, konec leta pa se je to začelo izražati v javnih financah.

Slovenija je lani iz Evropske unije dobila največ doslej, 933 milijonov evrov ali 91 milijonov evrov več kot leto prej. Če bi primerjali samo prvih enajst mesecev obeh let, pa bi bilo leto 2013 slabše. V decembru 2012 nam je EU namreč nakazala 180 milijonov evrov, decembra lani pa 287 milijonov evrov. Največja razlika je nastala pri sredstvih iz kohezijskega sklada, iz katerega se financira komunalna infrastruktura. Decembra predlani smo iz njega prejeli šestnajst milijonov evrov, leto dni kasneje pa 94 milijonov evrov.

Zaradi vneme pri pripravljanju projektov in pridobivanju sredstev se je tako imenovana zaloga pogodb zadnje mesece v gradnji komunalne infrastrukture povečevala za okoli osemdeset odstotkov glede na enake mesece leto prej. Izključno zaradi tega se je skupna zaloga pogodb v gradbeništvu konec lanskega leta povečala za tretjino, saj je zaloga pogodb v gradnji stavb padla.

Predsednik združenja občin Robert Smerdelj ni navdušen. »Gradbena aktivnost se je res zelo povečala in se bo še naprej. Verjetno bo Slovenija letos iz evropskih skladov črpala še enkrat več denarja kot lani, ampak z minimalnim trudom vlade bi lahko še mnogo več. Že pol leta enajst projektov v skupni vrednost 350 milijonov evrov čaka zgolj na potrditev. Bojim se, da dela denarja, ki je Sloveniji na voljo do leta 2015, ne bomo videli,« opozarja.

Gradnja čistilnih naprav, kanalizacije in vodovoda bo trajala v vsakem primeru še nekaj časa in bo tako lahko osnova za gospodarsko rast v še nekaj četrtletjih. Dolgo pa se zgolj na komunalno infrastrukturo ne bomo mogli zanašati.

Gospodarska rast posameznega četrtletja namreč pove, za koliko se je zvišal bruto družbeni proizvod glede na enako četrtletje prejšnjega leta. Trenutno se torej primerjamo s koncem leta 2012 in začetkom leta 2013, ki sta bila zaradi varčevanja vlade Janeza Janše res slaba.