Evropska komisija kot servis podjetij

Kdor ima denar, si kupi uho vplivnežev

Pia Eberhardt, kritičarka lobijev in izvedenka za trgovino pri organizaciji Corporate Europe Observatory, z vodenji po bruseljski evropski četrti prikazuje moč tamkajšnjih lobijev. Odkar se EU in ZDA pogajata o sporazumu o prosti trgovini ima tudi turo, kako koncerni določajo dnevni red pogajanj. Ta se začne pri stavbi generalnega direktorata za trgovino pri evropski komisiji. Od tam gre do stavbe Bertelsmann-Stiftung, možganskega trusta. Študije tega trusta o sporazumu o prosti trgovini med EU in ZDA so zelo vplivale na javno mnenje. Tretja postaja je ameriška gospodarska zbornica v Bruslju, ki ima zelo velik vpliv na evropsko komisijo, četrta postaja je stavba, v kateri zasedajo delovne skupine o dostopu do trgov. Pia Eberhardt je v pogovoru za die Zeit razložila, da so to delovne skupine za dostop do trgov za farmacijo, poštne storitve, proizvajalce avtomobilov, skratka za vsako pomembnejšo panogo.

Člani teh delovnih skupin so predstavniki evropske komisije, držav članic in industrij. Naloga teh delovnih skupin je, da na tujih trgih preverjajo, kaj na njih ovira poslovanje evropskih podjetij in kako je mogoče te ovire odstraniti. »Delovne skupine za dostop do trgov so zelo lep primer, da se evropska komisija na področju trgovinske politike razume predvsem kot servis podjetij,« ugotavlja Pia Eberhardt.

Med vodenjem po evropski četrti Bruslja se ustavi tudi pred stavbo možganskega trusta Forum Europe, ki organizira konference o evropolitičnih temah in prek njih prodaja dostop do odločevalcev. Konferenco o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA je recimo mogoče podpreti z do 10 tisoč evri. Za ta znesek je mogoče dobiti na podiju stol poleg glavnega pogajalca EU. »To kaže, kako pomembni so finančni viri za vpliv na politiko tukaj v Bruslju. Kdor ima denar, si kupi uho mogočnežev,« pojasnjuje Pia Eberhardt.

Zadnja postaja njene ture je odvetniška pisarna Sidley, ki se že leta zavzema za investicijske pravice v mednarodnih pogodbah, ker s tožbami investitorjev proti državam služi velike denarje. Lahko bi se ustavili tudi pred katero drugo odvetniško pisarno. V bruseljski evropski četrti jih je veliko.

Pia Eberhardt kritizira lobije, čeprav je tudi ona lobistka. Svojo kritiko opravičuje s tem, da v primerjavi z industrijo nima privilegiranega dostopa do evropske komisije, pa tudi ne denarja za udeležbo na konferencah. Če Corporate Europe Observatory, ki nima privilegiranega dostopa, evropsko komisijo zaprosi za sestanek, dobi termin, podjetja in njihova panožna združenja, ki imajo privilegiran dostop, pa komisija po elektronski pošti sama pozove, naj sodelujejo pri posvetovanju o sporazumu o prosti trgovini z ZDA.

V nasprotju s podjetji, ki so zagovorniki sklenitve prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA, v organizaciji Corporate Europe Observatory trdijo, da ta sporazum ne bo zagotovil več delovnih mest, da bo cena previsoka, ker se bo EU morala odpovedati preveč potrošniškim pravicam, padle bodo plače. Potrošniki lahko pričakujejo nižje cene zaradi povečanja trgovine, a plače jim bodo najbrž padle tako zelo, da bo končni rezultat sporazuma zanje negativen, razlaga Pia Eberhardt.

Med organizacijami, ki imajo največji vpliv na evropsko komisijo, sta po njenih besedah evropsko poslovno združenje BusinessEurope in ameriška gospodarska zbornica v Bruslju. Uspelo jima je že doseči, da bodo podjetja dobila široka možnosti za preprečevanje stroge regulative. »To pomeni: spornih tem, kot so gensko spremenjeni organizmi, z veliko verjetnostjo v sporazumu ne bo. A podjetja bodo svoja stališča uveljavila naknadno. Poleg posebnih pravic glede tožb za investitorje je po mojem mnenju to druga velika nevarnost pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA,« opozarja Pia Eberhardt.