Evropski parlament sprejema veliko predpisov in ima malo moči

Čez slaba dva meseca bodo evropske volitve, na katerih bodo državljani odločali, kdo bodo v naslednjem sklicu Evropskega parlamenta evropski poslanci. Od prvih volitev leta 1979 do zadnjih, ki so bile leta 2009, je volilna udeležba padla s 65 na 43 odstotkov. V nacionalnih državah je parlament tako pomemben, da je njegov predsednik po protokolu na drugem mestu takoj za predsednikom države.

V EU je na prvem mestu Evropski svet v sestavi voditeljev članic EU, saj sprejema temeljne odločitve, določa politične cilje in smernice, v Die Welt piše Henryk M. Broder. Pomagata mu Evropska komisija in Svet EU v sestavi ministrov držav članic. Svet EU je center moči v EU, saj je zakonodajno telo. Če Evropski parlament zavrne katerega od predpisov, ki ga Svet EU sprejme, sledi spravni postopek oziroma pogajanja o kompromisu. Svet EU potrdi proračun EU in v imenu EU sklepa pogodbe z državami in mednarodnimi organizacijami.

Evropska komisija je »vlada« EU, ima 28 komisarjev, iz vsake države članice po enega, vsak ima svoj resor. Slovenski komisar Janez Potočnik je v prejšnji sestavi komisije bil evropski komisar za znanost, zdaj je evropski komisar za okolje. Evropska komisija ima pristojnost predlagati novo zakonodajo EU, ki jo potrdi Svet EU in sprejme Evropski parlament, in izvaja mednarodne pogodbe. Komisija je tako kot Svet EU hibrid, pol je izvršilno in pol zakonodajno telo. Na podlagi evropske direktive o ekodizajnu Evropska komisija recimo lahko predpiše lastno uredbo, ki na ravni EU regulira porabo električne energije za hladilnike, klimatske naprave, avtomate za kavo, sesalnike za prah in druge naprave.

Šele na četrtem mestu, po Evropskem svetu, Svetu EU in Evropski komisiji je Evropski parlament, kot predstavnik državljanov EU. Evropski poslanci se v njem združujejo v politične skupine, ki so oblikovane po politični pripadnosti ne na podlagi nacionalne pripadnosti poslancev. V sedanjem sklicu ima sedem političnih skupin, največje so Evropske ljudske stranke (EPP), Socialisti in demokrati (S&D), Liberalci (Alde) in Zeleni.

Skupaj s Svetom EU je Evropski parlament zakonodajno telo, kar pomeni, da lahko predloge Sveta EU sprejme ali zavrne, ne more pa sam predlagati zakonov, kar lahko počnejo nacionalni parlamenti. Na področju zunanje in varnostne politike lahko sprašuje, nima pa nič za reči. Tudi pri sprejemanju proračuna EU ima omejene pristojnosti.

Državljani kljub temu lahko vse pogosteje slišijo in berejo, da Evropski parlament pridobiva na pomenu. Po letošnjih evropskih volitvah, ki bodo v Sloveniji 25. maja, bo recimo lahko prvič volil novega predsednika Evropske komisije, ki so ga do zdaj imenovali voditelji držav članic v okviru Evropskega sveta.

Tudi tole je le pogojno res, razlaga Henryk M. Broder, saj v Lizbonski pogodbi piše le, da mora Evropski svet upoštevati rezultat evropskih volitev. Parlament lahko kandidata, ki ga predlagajo voditelji, zavrne, ne more pa imenovati lastnega kandidata. Nemški evropski poslanec Holger Krahmer je to imenoval »placebo demokracija« in Evropski parlament primerjal z Vrhovnim sovjetom, ki je bil vrhovno zakonodajno telo v nekdanji Sovjetski zvezi.

Evropski parlament zaseda 18-krat na leto, 12-krat v Strasbourgu in 6-krat v Bruslju. To je naporno in drago, saj morajo evropski poslanci in njihovi sodelavci vsak mesec potovati med Brusljem in Strasbourgom. To velja tudi za evropske komisarje. Konec novembra lani so poslanci sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo en sedež parlamenta in pri tem je tudi ostalo. Nasploh Evropski parlament sprejme veliko nezakonodajnih resolucij, ki so nezavezujoči predlogi in jih države članice ne upoštevajo. Med nezakonodajnimi resolucijami, ki so jih evropski poslanci sprejeli, so recimo prepoved prodaje gensko spremenjene koruze, odprava spolnih stereotipov pri vzgoji in v medijih, da ženske ne bi bile predstavljene kot objekt poželenja, enotni kriteriji za ročno prtljago na letalih, ukrepi za zmanjševanje odpadkov iz plastike.

Pomen nezakonodajnih resolucij se konča s tem, ko so prevedene v vseh 24 uradnih jezikov EU in to se po letošnjih evropskih volitvah ne bo spremenilo, razlaga Henryk M. Broder, ki je pravkar izdal knjigo Die letzten Tage Europas. Wie wir eine gute Idee versenken (Zadnji dnevi Evrope. kako potapljamo dobro idejo).