Nebesa in pekel ...

Slovencem so se prejšnji vikend spet prikazala nebesa. Ob dosežkih Petra Prevca so lahko ob koncu skakalne sezone še enkrat doživeli ponos in katarzo kar na domačem kavču, ob gledanju televizije. V zbirko starizmov pa smo lahko ob nacionalkinem prenosu skokov vpisali še enega, namreč da »se je vse končalo pravljično, kot bi bil danes z nami v Planici Hans Christian Andersen«.

Slovenci imajo nasploh radi pravljice in se radi ozirajo v nebo. Še posebej, odkar se tam za letali baje vlečejo čudne sledi. Po tednih razpredanja o teoriji zarote, po kateri nas ameriška letala zaprašujejo s kemikalijami, je zadeva končno prišla tudi v Tednik. Novinar Kir Clar je s pomočjo posameznikov iz Civilne iniciative Modro nebo ter drugih »neodvisnih opazovalcev« vremena in neba predstavil teorijo o chemtrailih, kemičnih snoveh, ki naj bi jih izpuščala vojaška letala.

Če sodimo po tem, kakšne traparije govorijo, lahko sklepamo, da so večino umu in zdravju škodljivih kemikalij, ki jih na nas domnevno spuščajo letala, posnifali nekateri poslanci. Na primer Vinko Gorenak, ki je poslanki Lejli Hercegovac iz Pozitivne Slovenije med sejo odbora za zdravstvo očital, da ne govori slovensko, ker govori cele besede, ki niso slovenske, pri tem pa sam uporabil besedo »okej«. Ampak pri njemu je to okej, ker on je že po priimku Slovenec.

Zadevi smo bili priča na tretjem nacionalnem televizijskem programu. Sama sreča, da ga imamo, ker sicer ne bi mogli spremljati vseh nebuloz iz državnega zbora, ki bi bile komične, če ne bi bile tragične. Kot na primer blodnje Jožefa Jerovška med zasedanjem parlamentarne komisije za oceno delovanja ekstremističnih skupin, med katerim je Jerovšek Hitlerja označil za levičarja. Ker se je to dogajalo med zaslišanjem pisatelja Toneta Partljiča, je ta Dantejevim devetim krogom pekla v intervjuju za Studio City dodal še deseti krog pekla, v katerem bi morali poslušati Jožefa Jerovška in Franca Pukšiča.

Tistim, ki se po vseh političnih zdrahah ob koncu tedna radi malo razvedrijo, nacionalka ob nedeljah po novem ponuja NPU. Gre za Nedeljsko popoldne z Ulo, ne za Nacionalni preiskovalni urad. Televizija Slovenija pač obožuje kratice, pa čeprav bizarne. V prvi oddaji je Ula gostila Tino Maze in Tinkaro Kovač. Slednja je ob svoji zmagi na slovenskem »tekmovanju« za najboljšo pesem Evrovizije citirala Belo Bartoka, ki je rekel, naj tekmovanja rajši pustimo konjem, ne glasbenikom. Tina Maze, ki je sedela zraven nje, je zato avtomatsko izpadla kobila.

Voditeljica Ula se je po EMI še enkrat izkazala kot sproščena, mladostno klepetava in iznajdljiva, tudi kadar se ji zafecljajo misli ali jezik. Tako je na malih ekranih uspešno nadomestila svojo mamo, saj je poleg genov in službe na televiziji očitno podedovala še karizmo in to, da jo ima kamera rada. Tudi če gre za nepotizem, je Ula tako okej, da nimamo pripomb.