Brbotajoči pop

Skupina múm sodi med tiste, ki so v izteku prejšnjega tisočletja začele sooblikovati danes tako zelo prepoznavno islandsko zvočno krajino. V nasprotju s svojimi slavnejšimi kolegi Sigur Rós, ki z glasbo nad poslušalce prihajajo kot velikanski plaz v počasnem posnetku in smo jih pri nas v živo lahko poslušali lani, je múm veliko bolj intimen, pri čemer meša rokovske in pop inštrumentacije z ambientalno elektroniko in eteričnimi vokali, vse to pa daje njegovi glasbi samosvoj pridih otroškosti.

Skelet skupine sta že dobrih petnajst let Örvar Þóreyjarson Smárason in Gunnar Örn Tynes, glasbo pišeta skupaj. Za besedila pa skrbi Örvar, ki je tudi pesnik in pisatelj ter se v prostem času navdušuje nad nogometom. Kolektiv sta sprva dopolnjevali še klasično izobraženi dvojčici, čelistka Gyða Valtýsdóttir in pianistka Kristín Anna Valtýsdóttir, odtlej pa se člani menjajo, a jih to nikoli ni obremenjevalo. »Ljudje se ne zavedajo, da je glasbena scena pri nas na Islandiji zelo živahna in raznolika. Sočasno lahko igramo v zelo različnih zasedbah. To se dogaja povsem organsko,« nam je te dni v telefonskem pogovoru, med katerim je v rokah pestoval bolno hčerkico, razložil Örvar.

Glasbeni kritiki in pomembni svetovni mediji múm cenijo kot skupino, ki je na prelomu stoletja poskrbela za popestritev elektronskih glasbenih voda ter še danes ohranja živost in je relevantna. Že od samega začetka snujejo tudi glasbo za gledališke in radijske igre, delo pri okoljski gledališki igri Blue Planet Andrija Snaera Magnasona, aktivista, ki se na Islandiji bori za neokrnjeno naravo, jih je celo pripeljalo skupaj. Zdaj spet pripravljajo glasbo za to igro, le da tokrat v poljskem Gdansku. Glasba za radijsko igro na islandskem nacionalnem radiu jim je medtem prinesla prestižno nordijsko radijsko gledališko nagrado. »Radi delamo pri različnih projektih, prisilijo te, da glasbo vidiš iz drugačne perspektive, to je za nas zelo zdravo, saj ne želimo, da stvari stagnirajo,« pojasnjuje Örvar in izda, da že imajo gradivo za nov album, ki ga bodo posneli kmalu.

Trenutno delajo glasbo za dva filma. Nazadnje so se glasbe lotili za film režiserja Bradleyja Rusta Graya Jack and Diane. Prav ta film jim je prinesel sodelovanje s pop divo Kylie Minogue, s katero so posneli komad Whistle, ki ga kot bonus skladbo najdemo na njihovem zadnjem, šestem studijskem albumu Smilewound, izdanem lani, po štiriletnem premoru.

Ta album, ki ga bodo zdaj predstavili tudi ljubljanskemu občinstvu, je gotovo njihova doslej najkomercialnejša stvaritev, s katero so se najbolj približali pop vodam. Album so producirali sami, izdali pa so ga pri kultni berlinski založbi Morr Music. Tudi tokrat so gradili na preverjeni formuli, na dvojnosti, absurdnosti, ambivalentnosti. Na eni strani je tu nedolžna glasba in na drugi besedila, ki to pogosto sploh niso. »Tako izpostavimo lepoto glasbe,« poudari Örvar, ki so ga pri pisanju besedil tokrat navdihnili filmi, ki jih je gledal v zadnjih letih. Nič čudnega, ko pa se je po tem, ko je na praški šoli za film in televizijo doštudiral scenaristko, na Islandiji lotil še študija filmske zgodovine.

Glede na to, da so pretočen kolektiv, ni presenečenje, da se je pri nastajanju zadnje plošče vrnila nekdanja ustanovna članica Gyðe Valtýsdóttir. Znova je poskrbela za magične godalne in otroške vokalne vložke. Srečali jo bomo tudi na odru Kina Šiške, kjer bosta poleg Örvarja in Gunnarja nastopila še helsinški bobnar Samuli Kosminen ter Gunnarjevo dekle Sigurlaug Gísladóttir (mr. Silla), ki se v skupini udejanja na vokalu in različnih igralih.

V studiu, ki si ga običajno ustvarijo v kakšni hiši ali celo svetilniku, člani múm redko igrajo skupaj. To so naredili le enkrat, pri svojem tretjem albumu Summer Make Good. Zato pa med snemanjem običajno živijo skupaj in pustijo, da se stvari razvijajo spontano. »To je najlažje, manj stresno, pa tudi bolj pozitivno in zanimivo. Tako se osredotočimo na posameznika, sledimo ustvarjalnemu duhu, pa tudi lažje se prilagajamo,« pojasni Örvar in doda, da tudi kot skupina vadijo skupaj le redko, le pred turnejo.

Zasedba múm vse od svojega nastanka pri ustvarjanju glasbe filtrira čas in prostor, v katerem obstaja. Tako na predzadnjem albumu Sing Along to Songs You Don’t Know iz leta 2009, ki je nastal v času, ko so bili v Reykjaviku vsakodnevni protesti in je bila islandska vlada prisiljena odstopiti, malodane slišimo pozitiven naboj, ki je bil takrat v zraku. »To je bil zelo živ čas, ko smo imeli veliko upanja, ko so ljudje za kratek čas imeli moč v svojih rokah,« pojasni Örvar.

Danes je spet vse po starem, na Islandiji je na oblasti konservativna, desničarska vlada, ki ne podpira umetnosti. »Kar se glasbe tiče, je bilo vedno tako. Sami smo zgradili čvrsto skupnost, ki temelji na prijateljstvu in podpori. To pomeni, da obiskujemo koncerte drug drugega, si posojamo opremo in kupujemo cedeje,« pravi Örvar. »Tako se to dela, to je edini način.«

Koncert:
múm
Kje: CUK Kino Šiška, Ljubljana
Kdaj: 2. aprila 2014 ob 21. uri (predskupina Kleemar)