3. 4. 2014 | Ekonomija
Peking predrag za večino prebivalcev
Na letošnji lestvici najdražjih mest na svetu, ki jo objavlja The Economist Intelligence Unit, je Peking na 47. mestu
Prihodek 10 tisoč juanov na mesec (1.170 evrov) ne bi več zadostoval za normalno življenje v mestu, kot je Peking, je znani kitajski voditelj pogovornih oddaj Cui Yongyuan pred letom dni napisal na svojem blogu in s tem izzval živahno razpravo. Povprečni prihodek namreč dosega le polovico tega zneska, minimalna plača pa še bistveno manj. Ta se je letos sicer povečala za 11,4 odstotka s 1.400 na 1.560 juanov, a to znese še vedno le 180 evrov na mesec. Življenje v kitajskih metropolah postaja vse dražje, v die Zeit piše Felix Lee.
Še v začetku 90. let prejšnjega stoletja je bila plača 100 evrov povsem dovolj za pokritje življenjskih stroškov v Pekingu, saj so bile najemnine in električna energija brezplačne. Zdaj številni prebivalci s svojimi plačami ne morejo več slediti dvigu cen, čeprav so se zelo povečale tudi plače. V letu 2013 je pov prečna mesečna plača znašala 560 evrov, kar pa nikakor ni dovolj za pokritje vse višjih življenjskih stroškov. Najemnina za trisobno stanovanje na obrobju mesta znaša 600 evrov na mesec, v središču mesta je enkrat višja. Cene živil so na ravni tistih, ki jih plačujejo prebivalci nemških velikih mest. So pa v Pekingu še vedno poceni storitve. Povprečna cena za obrok v restavraciji je med 4 in 8 evrov, na obrobju mesta se je na ulici še vedno mogoče najesti za 1 evro, a temu ustrezno nizki so prihodki ponudnikov storitev.
Ker opaža, da vse več ljudi ne zasluži dovolj za pokritje stroškov, kitajska vlada vsako leto dvigne minimalno plačo. Tudi v prihodnjih letih obljublja dvig med 10 in 20 odstotkov na leto. Kitajska sicer nima enotne minimalne plače za vso državo, ampak jo vlada določi za vsako regijo posebej. Koliko prebivalcev Pekinga živi od minimalne plače, ni znano, tudi zato, ker mnogi tam delajo, niso pa prijavljeni v prestolnici. Po grobih ocenah od 25 milijonov ljudi, koliko jih živi na širšem območju Pekinga, pod ravnijo revščine živi približno 2 milijona ljudi na obrobju mesta in v sosednji provinci Hebei. Mnogi živijo od samooskrbe, dela na črno ali dobivajo denar od sorodnikov.
Okrog milijon Pekinčanov stroške za najemnino in stanovanje prihrani tako, da živijo po kleteh, pod stopnicami, v barakah, ki si jih postavijo na nepozidanih zemljiščih ali na gradbiščih. Oblasti jih pustijo pri miru, dokler so nevidni, kajti revnih četrti, ki jih poznamo na obrobju velemest v Aziji in Latinski Ameriki, na Kitajskem naj ne bi bilo. Zato policija vsako barako, ki je na vidnem mestu, takoj poruši in njene prebivalce nažene.
Tudi tuji poslovneži, ki delajo v Pekingu, se vse bolj pritožujejo nad vse višjimi stroški. Zanje je Peking postal drugo najdražje mesto v Aziji. Inflacija po podatkih vlade na Kitajskem znaša 2 odstotka, a ta podatek velja za celotno državo. V Pekingu naj bi bila bistveno višja.
Na letošnji lestvici najdražjih mest na svetu, ki jo objavlja The Economist Intelligence Unit, je Peking na 47. mestu. So pa se kitajska mesta povzpela na lestvici zaradi višjih plač, višje inflacije in zaradi dviga vrednosti juana v primerjavi z drugimi valutami, piše The Wall Street Journal. Pri sestavi lestvice upoštevajo cene košarice dobrin in storitev, kot so hrana, transport, komunalne storitve, alkohol, tobak, zasebne šole, hišne pomočnice. Na prvem mestu te lestvice je kot najdražje mesto na svetu Singapur. Zbral je 130 točk, kar pomeni, da so tam življenjski stroški za 30 odstotkov višji kot v New Yorku, ki je s 100 točkami osnova za sestavo lestvice. Peking je zbral 88 točk, kar pomeni, da so tam življenjski stroški za 12 odstotkov nižji kot v New Yorku.
Po oceni The Economist Intelligence Unit je najdražje mesto na Kitajskem Šanghaj, ki se je uvrstil na 21. mesto, kar je osem mest više kot lani. Zbral je 101 točko, kar pomeni, da so tam življenjski stroški za 1 odstotek višji kot v New Yorku. Pred Pekingom sta na tej lestvici še mesti Šenzen in Dalian.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.