Ti: Vidimo se!

Se še spomnite beograjskega tria Petrol, ene izmed opaznejših skupin tako imenovane nove srbske scene?

Gre za skupino, v kateri je deloval Ilija Duni, kitarist, vokalist in tekstopisec, ki je izstopal ne le med člani te skupine, temveč v celotnem tedanjem glasbenem gibanju, ki so ga založniki spretno zapakirali pod etiketo »nova srbska scena«. Toda trio Petrol, katerega glasbeni izraz je bil mešanica progresivnega rocka in novega vala, občutno zaznamovana z analognim sintetizatorjem (ta mu je za nameček dodal močan priokus po krautrocku), je še pred izdajo drugega albuma začel nekoliko izgubljati moč. Po lani izdanem albumu 80 proleća, ki ga mediji skorajda niso opazili, je dokončno razpadel.

Tako se je končala zgodba še enega obetavnega benda iz naše regije, ki se je uradno sicer prebil do drugega albuma, a člani so se nehali družiti in ustvarjati že kakšni dve leti prej.

Ilija Duni se je vmes na neobvezujočem jam-session druženju seznanil s Trajčetom Nikolovskim in ugotovila sta, da ju poleg makedonskih korenin veže tudi zelo podobna glasbena senzibilnost. Tako se je rodil duet Ti, ki je po porodnih krčih, med katerimi je vadil v Dunijevem stanovanju in iskal izvirni glasbeni izraz, lani povil prvo malo ploščo Koliko dana. Ta mu je odprla vrata na koncertne odre, najprej v Srbiji, potem pa na celotnem območju nekdanje Jugoslavije.

Duni in Nikolovski sta zdaj izdala še prvi veliki album in ga poimenovala po skladbi z lani objavljene male plošče. Vidimo se! seveda ima nekaj stičnih točk z Dunijevo nekdanjo skupino, predvsem zaradi njegovega prepoznavnega vokala in kitare, ki pa je tokrat veliko bolj v ospredju, zlasti v primerjavi s sintetizatorji. Hkrati je opazen ritmični in vokalni prispevek Trajčeta Nikolovskega, ki daje duetu popolnoma drugačno energijo.

Ti je duet, ki glasbo gradi na močno opazni zapuščini psihedeličnega rocka šestdesetih in sedemdesetih let, pri čemer prihajajo do izraza tudi Dunijeva repetitivna, a kljub temu smiselna besedila. Če k temu dodamo še nagnjenost obeh članov k eksperimentiranju (celoten album je posnet z elektronskimi bobni in z uporabo synth basa) in navidezno lahkotno pop formo, ki se vleče skozi vseh devet komadov, je rezultat izrazito topel in pozitiven album z močno poudarjenim psihedeličnim razpoloženjem in občasnimi etnoelementi, ki bo zagotovo pustil opazno sled v glasbenem podtalju celotne ex-YU regije. Retro in sveže hkrati.

v09fYrHUZLw