Slovenske obveznice bo morda naslednjič kupila tudi ECB

»V svetu Evropske centralne banke (ECB) soglašamo, da bomo uporabili vse nekonvencionalne ukrepe, ki jih imamo v okviru našega mandata na voljo, če bo inflacija predolgo časa ostala preveč nizka,« pravi predsednik ECB Mario Draghi. Če bo potrebno, svet po njegovih besedah lahko hitro ukrepa. Ob tem je prvič povedal, da so na seji sveta razpravljali tudi o možnosti, da bi ECB začela na kapitalskih trgih kupovati obveznice. To pomeni, da utegne naslednjič, ko bo Slovenija potrebovala novo zadolžitev, njene obveznice kupiti tudi ECB.

Svet ECB, v katerem sedijo guvernerji centralnih bank 18 držav z evrom in člani direktorata ECB, torej razmišlja, da bi ECB omogočil tiskanje več svežih evrskih bankovcev po enakem sistemu kot ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) v zadnjih letih tiska dolarje.

Nakup obveznic, ki jih izda država ali zasebne družbe, velja za zadnje orožje v boju proti deflaciji in stagniranje gospodarstva. Centralna banka z nakupi obveznic povzroči povečanje povpraševanja po teh vrednostnih papirjih in s tem zniža obrestno mero na trgu. To velja predvsem za dolgoročne obresti, na katere centralna banka s svojo normalno denarno politiko sicer tako rekoč ne more vplivati. Nizke obrestne mere pa pocenijo kredite in tako spodbujajo konjunkturo. Ko gospodarstvo spet raste, rastejo spet tudi cene. To je upanje, na katerem temelji tiskanje denarja, razlaga nemški Spiegel.

ECB se za tiskanje denarja do zdaj ni odločila, izjema je le poleti 2011, ko je kupila obveznice španske in italijanske države ter tako znižala njuno obrestno mero, ker je temu ostro nasprotovala nemška centralna banka. Centralna banka namreč s tiskanjem denarja trg preplavlja z bankovci, narejenimi iz nič, zato se količina denarja v obtoku povečuje, zato lahko nastanejo špekulativni baloni, kot je bil nepremičninski balon, ki je povzročil izbruh finančne krize leta 2008. Dolgoročno poplava denarja lahko privede tudi do hiperinflacije.

Sedaj je inflacija v evroobmočju 0,5 odstotka, kar je občutno pod ciljno vrednostjo ECB, ki je nekoliko pod 2 odstotkoma. Deflacija nastane, ko cene padejo in potrošniki zmanjšajo potrošnjo v upanju, da bodo v prihodnjih dneh ali mesecih želeno blago ali storitev dobili ceneje. Podjetja zato prodajo manj, njihov izvoz se zmanjša, vrednost evra v primerjavi z drugimi valutami pa se okrepi.

Mario Draghi po tokratni seji sveta ECB še ni želel povedati, kako bo ECB izvedla tiskanje svežih evrov, dejal je le, da bo ECB preučila različne možnosti in tako ugotovila, katera bo najbolj učinkovita. Na vprašanje, katera je zdaj njegova največja skrb v območju evra, pa je po poročanju EuObserverja odgovoril, da je to dolgotrajna stagnacija, ki bo trajala dalj časa, kot je v osnovnem scenariju predvidela ECB. Dalj časa kot se bo stagnacija v kombinaciji z visoko brezposelnostjo nadaljevala, težje jo bo krotiti z »nekonvencionalnimi političnimi ukrepi«.

Torej je povečanje tiskanja evra neizogibno. Nekateri ekonomisti pravijo, da se to še ne bo zgodilo kmalu, ker aprila je zaradi povečanja trošenja zaradi poznih velikonočnih praznikov pričakovati nekoliko višjo inflacijo.