Umetniki in inženirji v eni osebi

V industriji 4.0 ali internetu stvari, kakor jo imenujejo Američani, so proizvodi inteligentni in povsod jih je mogoče kontrolirati

Sejem v Hannovru. V dvorani 2 pri stojnici D47 mladenič drži v roki čelado, ki je videti kot glava zunajzemeljskega insekta. »Lahko bi se zaposlil pri Siemensu ali Boschu in izdeloval vrtalnike,« pravi. »A vrtalnikov je že veliko,« pristavi. Namesto vrtalnikov je Sebastian Piatza izdelal čelado EYEsect, ki je projekt med umetnostjo in izdelkom. V notranjosti te čelade so med drugim 3D video očala, ki so z žico povezana z dvema kamerama na zunanji strani čelade. Obe kameri, ki sta v obliki krogle, je mogoče vzeti v roke in istočasno gledati v več smeri. Leonardo da Vinci živi, obrtnikov in umetnikov v eni osebi očitno ne najdemo le v fikciji ali v renesansi, ugotavlja Spiegel. Splošni talenti in čudni rokodelci očitno še vedno obstajajo. Danes jih očitno vleče na industrijski sejem v Hannovru.

Sebastian Piatza je eden od treh dobitnikov nagrade Umetnost inženirstva. Letošnja tema je bila Liquid Space, spreminjajoči se prostor. Za nagrade se je potegovalo več kot 150 udeležencev. Oblikovalca Christian Zöllner in Annalena Kluge sta dobila nagrado za projekt Seismo Light, Vizualizacija potresa v realnem času s svetlobnimi impulzi. Inženirji veljajo za pragmatike, zakaj prav inženirski biro podeljuje nagrade za umetnost? Vodja Frank Ferchau pojasnjuje, da so želeli spremeniti pogled na inženirsko tehnične teme, in sicer v smeri umetnosti. Inženir po njegovih besedah gotovo ni nikakršen posebnež s plašnicami. Christian Zöllner razlaga, da gre za združitev 'nore' ideje s trdno tehnologijo, potem lahko opazujemo, kaj iz te povezave nastane.

DW pa poroča, da je na sejmu v Hannovru, kjer so razstavljavci postavili cele proizvodne linije, mogoče v tem tednu videti, kakšna bo tovarna prihodnosti. Vse razstavljene proizvodne linije imajo enake cilje: predstaviti čim bolj učinkovito, energetsko varčno in prožno proizvodnjo izdelkov. In ti izdelki vsebujejo informacije, kaj je treba z njimi narediti (kje je treba zvrtati luknjo, kakšne barve naj bodo… ).

Jochen Köckler, vodja sejma, razlaga, da na letošnjem sejmu ni razstavljeno nič, kar bi bilo mogoče teoretično narediti, ampak industrija vse že uporablja. Digitalizacija omogoča, da v tovarni ni več le puste proizvodne linije, ki ves čas dela enake izdelke, kajti proizvajati je treba vedno več po naročilu in ob tem mora tovarna ostati še konkurenčna. Zato proizvodi vsebujejo informacije, kaj je treba narediti z njimi. Tako je mogoče izdelke ob ponedeljskih pobarvati z drugo barvo kot ob torkih.

Witschafts Woche natančneje opisuje, kaj dejansko je četrta industrijska revolucija in da je pogosto ne ustvarjajo koncerni, ampak srednje velika podjetja. V njihovi tovarni prihodnosti vlada nevidna roka. Namesto ljudi material in izdelke, ki jih potrebujejo stroji, vozijo plastične sani in stroji prek računalnikov in čipov pogosto vedo več kot ljudje. V industriji 4.0 ali internetu stvari, kakor jo imenujejo Američani, so proizvodi inteligentni in povsod jih je mogoče kontrolirati. Ves čas oddajajo signale, s katerimi sporočajo, v kateri fazi so in kje so. Tako vsak del pohištva, vsaka pločevina avtomobila komunicira s strojem v proizvodni dvorani, komunicira tudi z oddelkom za nabavo in prodajo. Prednost industrije 4.0 ni več standardizirana masovna proizvodnja, zato so majhna in srednja podjetja, ki proizvajajo več različic v manjših količinah, pionirji njenega razvoja.

Izvedenci univerze Passau so prepričani, da bodo srednja podjetja z industrijo 4.0 proizvodnjo bolj korenito spremenila, kot so jo spremenili koncerni z uvedbo tekočega traku in masovne proizvodnje. Da bo industrija 4.0 100-odstotno zaživela in bodo vsi oddelki in proizvodni koraki določeni, bo še nekaj časa trajalo. To se pred letom 2025 ne bo zgodilo, čeprav jo nekatera podjetja danes že uporabljajo.