Pogorišče

V soboto so neznanci v Celju požgali stanovanjsko hišo, v katero naj bi se v ponedeljek preselila romska družina. V torek so Romi po svetu, tudi slovenski, praznovali svetovni dan Romov.

V resnici pa pri nas in po Evropi Romi nimajo posebnega razloga za praznovanje. Niti 8. aprila, na svoj praznik, ne. Po več kot štirih desetletjih, odkar so Romi na prvem svetovnem romskem kongresu ta dan izbrali za svoj, je napredek na področju človekovih pravic Romov zanemarljiv. Nikjer niso zaželeni in vedno jih pošiljajo »nazaj, od koder so prišli«. Ne glede na državo, kjer živijo, vse prevečkrat živijo v človeka nevrednih razmerah, brez osnovnih dobrin, vode, elektrike, izobrazbe, zaposlitve … Tudi v Sloveniji, kot v številnih drugih članicah Evropske unije, leta 2014 tako živi nemalo romskih družin. Dve izmed njih sta se pred kratkim odločili vložiti tožbo zoper Slovenijo, ker jima ni zagotovila dostopa do pitne vode. To pravico ima namreč v skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah vsak. V Sloveniji je nimajo predvsem Romi, ki živijo v nelegalnih romskih naseljih, teh pa je večina. Tekoče vode v teh naseljih ni prav zato, ker ne gre za legalizirana naselja in torej pravno-formalno ne obstajajo. A v resnici tam živijo velike romske družine, številni otroci. Zdaj v tožbi zatrjujejo, da ja za to, da nimajo osnovnih dobrin, odgovorna država. Bo že držalo. Država se je te težave znebila že pred časom in občinam pustila proste roke pri (ne)urejanju romskih naselij. Posledice so bile predvidljive. Lokalne politike v boju za politične točke pač zanima vse drugo, samo urejanje komunalne infrastrukture za tam živeče Rome ne. Ker večinsko prebivalstvo skoraj brez izjeme tega ne odobrava.

Negativen odnos do Romov se niti ne skriva in posledice, ki iz tega izhajajo, so tudi na očeh javnosti in »države«, ki se je zaradi pasivnosti znašla pred evropskim sodiščem. Dokaz je vsaka preselitev romske družine iz romskega naselja v »slovensko«. Pred časom je romsko družino Hudorovac večinsko prebivalstvo podilo iz Vranovičev, kot so Rome v preteklosti podili že iz številnih drugih slovenskih vasi. Bolj sveži so protestni shodi nasprotnikov odprtja prve romske gostilne Romani kafenava v Mariboru, ki se je razvila v okviru projekta Evropske prestolnice kulture in ravno te dni odpira vrata. Nazadnje, pred slabim tednom, je hiša v Trnovljah pri Celju pogorela dva dni, preden bi se vanjo uspelo naseliti romski družini Koprivšek-Šarlija. Bodo sledili bombni napadi na romska naselja, čemur smo v preteklosti že bili priča? Kdo jih bo preprečil? Država? Trije zavedni Slovenci, ki so pred skoraj desetletjem v romskem naselju Dobruška vas z bombo ubili dve Rominji, do danes za svoja dejanja še niso odgovarjali.