Kako utišati ekonomiste?

Globoke in ekstenzivne raziskave, preigravanje različnih modelov, scenarijev ter zapletena ekonomska frazeologija niso nujno koristni, če so nekatera dejstva povsem jasno razvidna.

Vzemimo recimo tri zasebne zdravstvene zavarovalnice. Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav so lani za svoje obratovalne stroške potrošile kar 68 milijonov evrov zdravstvenega denarja, kar je v relativnem smislu petkrat več, kot ga za svoje delovanje porabi javna zavarovalnica, Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Sklep je logičen. Samo z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja ali njegovim prenosom nazaj na ZZZS bi država privarčevala od 40 do 70 milijonov evrov. To idejo je prevzela celo koalicija, ki se je lani novembra odločila za nadomestitev dopolnilnega zavarovanja z zdravstvenim davkom, ki bi ga glede na neto plače pobirala davčna uprava.

A dobro plačane raziskave lahko seveda pokažejo tudi kaj drugega. Kar 30.000 evrov (brez DDV-ja) so zavarovalnice, ki jim grozi izpad posla, plačale Inštitutu za ekonomska raziskovanja (IER) za najnovejšo raziskavo o posledicah ukinitve dopolnilnega zavarovanja. Rezultat je pričakovan. Avtorja raziskave, vodja Inštituta za ekonomska raziskovanja dr. Boris Majcen in profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Mitja Čok, nista preverila najverjetnejših scenarijev zdravstvene reforme, o katerih so se tri koalicijske stranke, PS, SD in DeSus, poenotile lani novembra. Namesto tega sta – po naročilu zavarovalnic – ekonomista izračunala, predvsem kako velika javnofinančna luknja državi grozi v primeru ukinitve zavarovanja.

Raziskava z naslovom Ocena dolgoročne javno finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema je tako pokazala, da bi brez zdravstvene reforme okoli leta 2025, predvsem zaradi demografskih sprememb, na leto zmanjkalo 152 milijonov evrov, v primeru ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa skupaj 643 milijonov evrov. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi tako zahtevala dvig prispevkov, ki jih plačujejo delojemalci – kar bi nato vodilo še k izpadu dohodnine. Če bi uvedli plačilo zdravstvenih storitev v obliki participacije pri prvem kurativnem obisku zdravnika ali pri izdaji zdravila na recept, pa bi s tem izrazito obremenili starejšo populacijo, ugotavljata avtorja.

Takšno participacijo imamo sicer že zdaj, le da se pred njo zavarujemo z dopolnilnim zavarovanjem. Kljub temu avtorja zapišeta, da naj bi obstoječe premije dopolnilnega zavarovanja »... predstavljale dolgoročno stabilen vir, ker zajemajo celotno populacijo in so v absolutnih zneskih za vse enake in niso vezane na dohodek posameznika«.

Kritična do raziskave sta tudi Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, in Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Fakin pravi, da tako ali tako že brez raziskave vemo, da nam bo denarja zmanjkalo. »Poleg tega so avtorji preigrali le nekaj scenarijev, izpustili pa so po mojem mnenju nekaj najpomembnejših. Recimo tistega, po katerem bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli na ZZZS.« Podobno dodaja tudi Papež. »Mene moti poudarek na izpadu dohodkov ob ukinitvi zavarovanja v višini 600 milijonov evrov. Mi seveda vsi izhajamo iz tega, da bi dopolnilno zavarovanje reformirali ali na primer prenesli na ZZZS, ne pa ukinili.«

Dr. Čok in dr. Majcen poudarjata, da so bili posamezni scenariji, ki sta jih analizirala, določeni v pogodbi oziroma so bili pred tem opredeljeni v pogajanjih z zavarovalnicami. Nekateri od scenarijev, ki jih raziskava ne zaobjema, pravi dr. Čok, pa so bili analizirani že leta 2010 v raziskavi, ki jo je tedaj naročilo zdravstveno ministrstvo: »Možno je seveda izračunati prav vse. Samo politika naj nam pove, kaj. Skupaj smo preračunali že skoraj 14 različnih modelov,« dodaja Čok. Avtorja, ki sta upravičena do honorarja v višini dveh tretjin plačanega zneska, se zavedata občutljivosti teme. Na vprašanje, ali sta za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, odgovora nimata.

A na vidiku je že nova raziskava. Kot so nam potrdili na ministrstvu za finance, so se v času ministrovanja Tomaža Gantarja dogovarjali s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) o kar milijon dolarjev dragi raziskavi učinkovitosti slovenskega zdravstvenega sistema. Po odstopu obeh ministrov ideja še ni zamrla, odgovarjajo z ministrstva. WHO je namreč že poslala predračun, delovna skupina ministrstva za zdravje je že dala pripombe k osnutku izhodišč za zagotavljanje tehnične pomoči, dokument pa je sedaj v presoji pri strateškem svetu, ki deluje pod okriljem predsednice vlade Alenke Bratušek. Če bo pogodba podpisana, bomo torej dobili že 15. simulacijo v štirih letih.