Kapital ne bo rešil sveta

Pikketyjeva teza, do katere je prišel z obsežnim raziskovanjem, je, da se finančna neenakost v 21. stoletju povečuje in dosega zelo nevarne razsežnosti

Eden od sloganov gibanja Okupirajmo v letu 2011 je bil: »Kapitalizem ne deluje.« Francoski ekonomist Thomas Piketty sedaj v svoji novi knjigi Kapital v 21. stoletju dokazuje, zakaj je to res. To je obsežna knjiga, saj ima 700 strani z ogromno opombami, grafi in matematičnimi formulami. Kljub temu je v zadnjih tednih in mesecih sprožila številne razprave o kapitalizmu, zlasti o vzponu ozke elite, ki kontrolira vedno več svetovnega bogastva. Profesor Piketty v svoji knjigi zavrača vse, kar kapitalisti verjamejo o etiki ustvarjanja denarja. Znanstveno dokazuje, da ni razloga, da bi verjeli, da bi kapitalizem kadar koli lahko rešil problem neenakosti, ki se ne zmanjšuje, ampak zaostruje. Knjigo berejo preprosti ljudje in stroka. Will Hutton piše, da so na nedavni konferenci Institute of New Economic Thinking in Toronto Pikettyjevo knjigo omenili vsaj enkrat na vsaki seji, katere se je udeležil. Tak vpliv je imel nazadnje v 70. letih prejšnjega stoletja kot posamezni ekonomist Milton Friedman. Več>>

Thomas Piketty v pogovoru s profesorjem Andrewom Husseyjem razlaga, da se je pred nekaj leti vprašal, kje so podatki, ki so podlaga za teorije o neenakosti od Marxa do Davida Ricarda, pa za teorije bolj sodobnih mislecev. Najprej je z raziskavami v Veliki Britaniji in ZDA ugotovil, da veliko teh podatkov ni, tisti, ki pa so bili na voljo, pa so dokazovali nasprotno kot so razlagale skoraj vse teorije. Potem je začel študirati druge države in pokazal se je vzorec, da se kapital in denar, ki ga ustvarja, akumulirata hitreje kot rast v kapitalističnih družbah. »Ta vzorec, ki smo ga nazadnje videli v 19. stoletju, je postal še bolj prevladujoč od 80. let prejšnjega stoletja, ko so v številnih bogatih državah ukinili kontrole nad kapitalom,« pojasnjuje.

Pikketyjeva teza, do katere je prišel z obsežnim raziskovanjem, je, da se finančna neenakost v 21. stoletju povečuje in dosega zelo nevarne razsežnosti. To spreminja naš pogled na preteklost, saj se konec kapitalizma, kakor ga je napovedoval Marx, nikoli ni zgodila. Vemo tudi, da je bila Rusija najmanj razvita evropska država, zato je komunizem tam pognal korenine.

V 21. stoletju bogastvo ne raste le v tako imenovanih bogatih državah, ampak tudi v Rusiji, na Kitajskem in drugih razvijajočih se državah. Če ta proces ne bo ustavljen, je resnična nevarnost, da se bo za enako stopnjo povečala tudi revščina in tako se lahko zgodi, da bo 21. stoletje postalo stoletje z večjo neenakostjo in z večjim socialnim konfliktom kot 19. stoletje.

Piketty razlaga, da bodo tisti, ki imajo kapital in premoženje, ki ustvarja bogastvo (kot savdski princ), vedno bogatejši kot podjetniki, ki ustvarjajo kapital. Tendenca kapitalizma v tem modelu je koncentracija vedno več bogastva v rokah vedno manj ljudi. Zdaj imamo prvič zbrane podatke, ki to potrjujejo, in v prihodnosti bomo vsi revnejši, kar ustvarja krizo. »Dokazal sem, da kapitalizem pod današnjimi pogoji ne more delovati,« pravi profesor.

In kaj je odgovor? Socializem? »Ni tako preprosto,« pravi. Predlaga uvedbo davka z naraščajočo stopnjo, uvedbo globalnega davka, ki temelji na obdavčitvi zasebne lastnine. »To je edina civilizirana rešitev. Druge rešitve so po mojem mnenju veliko bolj barbarske – s tem mislim na sistem oligarhov v Rusiji, v katerega ne verjamem, in na inflacijo, ki je dejansko obdavčitev revnih,« pojasnjuje Thomas Pikkety. Oligarhija, kot jo imajo sedaj v Rusiji, je po njegovih besedah preprosto vladavina bogatih nad manjšino. To je tiranija in ne veliko več kot oblika gangsterizma. Inflacija pa večinoma ne prizadene zelo bogatih, njihovo bogastvo se vseeno poveča, najbolj pa zaradi dviga življenjskih stroškov nastradajo revni. Zato je naraščajoči davek na bogastvo edina razumna rešitev.

»Ko sem začel zbirati podatke, sem bil res presenečen, ko sem ugotovil, da se neenakost tako hitro povečuje in da kapitalizem tega očitno ne more rešiti. Mnogi ekonomisti začnejo na drugi strani z vprašanji o revščini, jaz pa sem hotel razumeti, kako bogastvo ali super bogastvo deluje, da povečuje prepad med revnimi in bogatimi. Ugotovil sem, da se ta prepad povečuje vedno hitreje. Vprašati je treba, kaj to pomeni za navadne ljudi, ki niso milijarderji in nikoli ne bodo milijarderji. Po mojem mnenju zanje to pomeni najprej propad gospodarske blaginje skupnega, z drugimi besedami razpad javnega sektorja,« pojasnjuje Pikkety. Osnovno prepričanje kapitalistov je, da bo kapital rešil svet, in dejansko ni tako. Ne zato, kar je govoril Marx o nasprotjih kapitalizma, ampak zato, ker je kapital sam konec.

Kako pa Thomas Pikkety vidi super plače menedžerjev? Super plače menedžerjev za delo, ki ne proizvaja bogastva, so dejansko oblika tatvine, a to ni največji kriminal super menedžerjev. Najhuje je, da konkurirajo z milijarderji. To ustvarja večni lov, katerega žrtve so 'poraženci', to so navadni ljudje, ki se ne potegujejo za tak status ali bogastvo, ampak jih izvršni direktorji, podpredsedniki in drugi volkovi iz Wall Streeta morajo prezirati. Thomas Pikkety učinkovito raztrga eno največjih laži 21. stoletja – da si super menedžerji zaslužijo svoj denar, ker imajo kot nogometaši specializirana znanja, ki ga premore tako rekoč nadčloveška elita.

Meritokratski ekstremizem oziroma konflikt med milijarderji, ki služijo z lastnino in premoženjem, kot savdski princi, in super menedžerji, je ena od velikih razdiralnih sil danes. »Nobena od teh kategorij ne dela ali proizvaja nič drugega kot lastno bogastvo, ki je v resnici super bogastvo, ki se je odlepilo od vsakodnevne realnosti trga, ki določa, kako živi večina navadnih ljudi. Še slabše je, da te elite med seboj tekmujejo pri povečevanju bogastva, najslabše od vsega pa je, kako super menedžerji, katerih prihodek temelji na pohlepu, povečujejo svoje plače ne glede na realnost trga. To se je recimo leta 2008 zgodilo v bankah,« pojasnjuje profesor Pikkety.

Po njegovem mnenju ekonomskega razmišljanja ni mogoče ločevati od zgodovine ali politike. Ko se po vsem svetu povečuje revščina, je vsakdo prisiljen zelo pozorno prisluhniti Pikketyju. Čeprav je njegova diagnoza pravilna in prepričljiva, si je skoraj nemogoče predstavljati, da bo zdravilo, ki ga predlaga (davek in več davka) kjer koli od Pekinga prek Moskve do Washingtona, kadar koli uporabljeno. Denar in tisti, ki ga imajo več kot kdor koli drug, še vedno določajo odmerke, profesor Andrew Hussey zaključuje pogovor s Pikketyjem.