Prenova Cukrarne

Nekdanja rafinerija sladkorja na Poljanah ima pestro zgodovino, je ena tistih ljubljanskih stavb, zaradi katere je bilo prelitega že veliko črnila. Njen začetek je bil izjemno bleščeč. Sprva uspešno podjetje za proizvodnjo sladkorja je začelo obratovati leta 1828. Eden največjih industrijskih obratov v tedanji avstro-ogrski monarhiji je med prvimi izkoristil val globalizacije in na območje današnje Slovenije postavil prvi parni stroj. V poslovnem smislu je bila torej takrat Cukrarna neverjetna zgodba, ki pa se je končala tragično, s požarom.

Za prva imena slovenske moderne – Josipa Murna, Dragotina Ketteja, Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Ivana Prijatelja in druge – je bila sobica v zapuščeni stavbi dom in hkrati prostor ustvarjanja. V njej so se družili, prebirali poezijo in tam ustvarili nekatera svoja najbolj znana dela. Po drugi svetovni vojni je postala zatočišče za ljudi z roba družbe, za brezdomce, delavce in prostitutke, in si prislužila ime »hiralnica«. Danes je to točka, kjer se je sklenil Fabianijev mestni (cestni) obroč, za potrebe katerega so Cukrarno presekali kar na dva dela, enega pa celo porušili. Dotrajana, dolga leta razpadajoča stavba zdaj dobiva novo priložnost, in s tem Ljubljana zametek dolgo načrtovane širitve mestnega središča proti vzhodu.

Osrednji, večji del Cukrarne naj bi postal prireditveni prostor. Zasnovali so ga v arhitekturnem biroju Scapelab. Natečaj za rešitev širše ureditve območja z Ambroževim trgom in nabrežjem Ljubljanice ter zasnovo novega upravnega središča za celotno območje Ljubljane – Ene hiše – je Mestna občina Ljubljana razpisala leta 2009 in med prispelimi izbrala predlog avtorja Marka Studena.

Že od samega začetka ima njegova ideja, pravi, podoben urbanističen in infrastrukturni cilj kot razvpiti Guggenheimov muzej sodobne umetnosti arhitekta Franka Gehryja, ki je špansko mesto Bilbao postavil na zemljevid kulturnih prestolnic ter hkrati z infrastrukturnim železniškim in letalskim prometom regeneriral industrijsko mesto, ki je propadalo.

»Podobno kot pariška klasicistična palača, ki se je ob prenovi v sodobno umetnostno galerijo Palais du Tokyo poizkusila otresti navlake, tudi Cukrarna arhitekturno ohranja le lupino, v katero bomo naselili vsebino,« pojasni Studen. V skladu s spomeniškovarstvenimi smernicami je namreč zaščitena le zunanja fasada z mrežo iz 356 oken. Na neki simbolni ravni so arhitekturo torej interpretirali kot velik izpraznjen volumen, znotraj katerega bodo obesili dva manjša volumna.

Razstavni prostori, ki jih bodo predvidoma prevzeli v upravljanje Muzej in galerije mesta Ljubljane, so načrtovani v štirih nivojih, pri čemer vsi delujejo neodvisno. Parter je zamišljen kot podaljšek zunanjega prostora, kot javen prostor, v katerega vsak lahko vstopa brezplačno. Ob galerijskih so predvideni tudi drugi programi, kot so restavracija, bar, jazzovski klub, pa tudi specializirana knjižnica, ki bo na enem mestu zbrala strokovno literaturo. V kleti pa se obeta sodobno opremljena delavnica kot podpora produkciji kulturnega kompleksa. Galerijske volumne prikazuje maketa na razstavi o Cukrarni, ki je na ogled v ljubljanski galeriji Kresija.

Novica o gradnji še enega kulturnega središča v prestolnici je marsikoga presenetila. Ne samo zato, ker na obnovo že več let čaka nekdanja tovarna koles Rog, ki naj bi zdaj postala bolj produkcijski center za področje oblikovanja, arhitekture in sodobnih umetnosti – a v tem trenutku še vedno čaka na pridobitev gradbenega dovoljenja, prenovo pa zna prestaviti tudi morebitna vselitev ene od umetniških akademij, o kateri se občina trenutno dogovarja z ljubljansko univerzo –, temveč tudi zato, ker so številni prepričani, da se zdaj, ko ni denarja, pač ne moremo pogovarjati o novih galerijah.

A dejstvo je, da so gradbeno dovoljenje za Cukrarno pridobili, sredstva za prenovo pa nameravajo črpati prek evropskih razpisov. Tako so zadostili gradbeni inšpekciji, ki je že pred leti izdala odredbo o nujni prenovi, ki se bo morala zgoditi ne glede na to, kdo bo župan.

»Arhitekturna ideja velike praznine na neki način uspešno simbolizira uničujočo, katastrofično zgodovino te zgradbe, ne samo požara, ampak tudi stotine ljudi, ki so tu umrli. Hkrati nova vsebina optimistično gleda naprej,« pojasnjuje Studen. Na abstrakten in zelo arhitekturen način jim je torej uspelo tako rekoč razpadlo hišo vrniti med gradnike Ljubljane. Tako impresiven volumen lahko pri nas izkusimo zelo redko, če sploh. Zato Cukrarna s pripadajočim programom morda le postane prostor, v katerega bomo nekoč vsi radi hodili.

Razstava:
Cukrarna
Kje: Galerija Kresija, Ljubljana
Kdaj: do 21. maja 2014