Vedno več uniform

Za brisalec vetrobranskega stekla avtomobila lahko dobite nešteto različnih reklam in tudi kar tri obvestila o prekršku – modro policijsko, rdeče mestnega redarstva in zeleno obvestilo Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice. V imenu tega poleg mestnih redarjev in policistov na vas v Ljubljani preži tudi od osem do deset »kontrolorjev«.

Obvestila o prekršku, ki jih delijo zaposleni Ljubljanskih parkirišč in tržnic, niso novost. Nadzor in izdajanje obvestil o prekršku sta se začela že pred leti. Potem je tekla bitka za pravno interpretacijo zakonitosti takšnega početja javnega podjetja, ki so jo, tako zagotavljajo v vodstvu, dobili.

V skladu z zakonom se lahko postopek o prekršku začne na več načinov. Lahko ga začne po uradni dolžnosti uradna oseba (mestni redar), lahko pa na podlagi pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti … V Javnih parkiriščih in tržnicah se vidijo med oškodovanci takrat, kadar je vozilo na urejenih parkirnih površinah v njihovem upravljanju parkirano v nasprotju z zapovedano plačilno disciplino. V tem primeru, pojasnjujejo, njihov kontrolor »evidentira kršitev neplačila parkirnine (zabeleži registrsko številko, znamko in tip vozila, ga fotografira, zabeleži lokacijo, kjer je bilo vozilo parkirano, ter uro in datum, pri tem pa fotografira tudi prometno signalizacijo na ulici, kjer je parkirano vozilo), na vozilo izda t. i. ’zeleno obvestilo’«. Mestno redarstvo pa na podlagi prejetih dokazov domnevnemu storilcu prekrška na dom pošlje položnico, ki jo spremlja obvestilo domnevnemu prekrškarju, da se lahko izreče o okoliščinah prekrška, če si tega želi.

Vsi pristojni znotraj mestne občine trdijo, da gre za postopke v skladu z zakonom. A dejstvo, da uradni prekrškovni organ odloča na podlagi dokazov, ki jih je zbral oškodovanec (to, da gre za uslužbenca javnega podjetja, v tem primeru ne igra nobene vloge) in ne uradna oseba prekrškovnega organa, je sporno. Še posebej, kadar se domnevni storilec prekrška ne izreče o okoliščinah primera, ker iz izkušenj s pritožbami ve, da pomenijo dodaten strošek.

In jasno, ko se ukvarjamo s tem, kaj je pri novi obliki sožitja med mestnima javnima službama spornega, pozabljamo, da je najspornejše to, da smo v glavnem mestu skozi stranska vrata dobili novo mini enoto (para)državnih nadzornikov, ki skrbijo za red na ulicah.

Kot da policisti, mestni redarji ter cariniki in davčni inšpektorji, ki bodo po novem imeli policijska pooblastila, ne bi bili dovolj.