Lukšičevo »sončenje«

Ko so socialni demokrati za nosilca svoje liste na volitvah v evropski parlament postavili Igorja Lukšiča, so mediji ugibali o vzrokih za to odločitev. Pojavila se je tudi razlaga, da je dobro plačana služba, odmaknjena od slovenske politike, najboljša rešitev za Lukšiča osebno. »Zame niti ne. Lahko bi se v udobju zaposlitve, ki jo imam sedaj, se pravi profesor na fakulteti, sončil in pustil, da stranka počne, kar sama misli, da je prav,« je odgovoril prejšnji teden v oddaji Odmevi na TV Slovenija.

Pozneje je pojasnil, da je bila formulacija ponesrečena in da se zanjo iskreno opravičuje. »Pedagoški in raziskovalni poklic zelo cenim, dobro poznam in spoštujem. Izjava o ’sončenju’ je bila mišljena kot kontrast, da pač ne grem na evropske volitve samo zato, da bi šel na boljše,« je dejal.

Lukšič na Fakulteti na družbene vede dela 28 let. Predava pri sedmih predmetih in enem seminarju. Je redni profesor in s tem uvrščen v 55. plačni razred, kar mu prinaša najmanj 3.537,25 evra bruto na mesec.

Njegova izjava v Odmevih je voda na mlin vsem, ki želijo krčiti javna sredstva za izobraževanje. Ko je to leta 2012 delal Janez Janša, je rekel: »Na slovenskih univerzah je lahko neki profesor redno zaposlen z vsemi pravicami, s plačo, ki sicer ni največja, ob delovni obveznosti štiri do osem ur na teden … Povejte to ljudem, ki delajo osem ali več ur na dan za bistveno nižjo plačo, in videli boste, kaj vam bodo rekli o slovenskem javnem sektorju.« Besede, kakršne so bile Lukšičeve, povečujejo konflikt tudi na fakultetah, kjer marsikdo zaradi varčevanja kljub izpolnjevanju pogojev ne napreduje z mesta asistenta. Mnogi od teh so celo nosilci predmetov in nekateri so prepričani, da delajo več kot polno zaposleni profesorji.

Dekan FDV Borut Bučar pravi, da »ne odgovarjam za izjave svojih profesorjev, četudi so še tako nerazumljive«. Naredil pa je nekaj drugega. »Dekan mi je hudomušno poslal sončna očala in predlagal, naj si kremo za sončenje kupim sam,« pravi Lukšič.