Umazani posli s palmovim oljem

V celotni Indoneziji je ogromno konfliktov med domačini in proizvajalci palmovega olja zaradi zemlje

Palmovo olje je sestavina mnogih izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan. Večina tega olja prihaja iz Indonezije, kjer so vojaki pred dvema mesecema ugrabili in pretepli domačina Titusa. Šele kasneje je ugotovil, zakaj so ga pretepli. V njegovem mestu Bungku je bil napis: »To je naša zemlja«. Bungku je na otoku Sumatra. V njem po poročanju Spiegla živi mnogo ljudi, ki so jih nagnali z njihove zemlje. To mesto je že leta kraj najbolj krvavih konfliktov v državi. V središču teh konfliktov je palmovo olje. Skoraj vsak drugi izdelek v naših trgovinah vsebuje to poceni naravno sestavino, ki je na embalaži pogosto navedena kot 'rastlinsko olje'. VEČ>>

Palmovo olje je sestavina šampona, margarine, zamrznjenih pic, sladoledov, šmink. V celotni Indoneziji je ogromno konfliktov med domačini in proizvajalci palmovega olja zaradi zemlje. Najhujši so v Bungkuju, ki leži na območju gozdov, ki so včasih zagotavljali hrano za ljudi, ki so tam živeli. Sredi 80. let prejšnjega stoletja je družba Asiatic Persada tam nasadila velike plantaže palm. V naslednjih letih so njeni buldožerji ilegalno uničili še dodatnih 20 tisoč hektarov deževnega gozda. Tako si je prisvojila zemljišča, ki so jih legalno imeli v lasti domačini. V številnih primerih plačanci odvažajo iz vasi prebivalce, ki se hočejo vrniti na »zemljo svojih prednikov«.

Zadnji tak incident se je zgodil pred dvema mesecema. To je neenakovreden boj med domačini in pomagači multinacionalk, kot je Wilmar. Titusa so 5. marca vojaki odpeljali iz domače hiše v tovarno palmovega olja. Člani njegove družine in plemena so zahtevali njegovo izpustitev, zaradi česar so vojaki šest ljudi tako hudo pretepli, da so morali v bolnišnico. Eden, Pujiono, 35-letni oče treh otrok, je podlegel poškodbam. Feri Irawan, okoljski aktivist, pravi, da je za smrti domačinov odgovorna tudi Svetovna Banka, saj je nadnacionalko Wilmar dolga leta oskrbovala s posojili in ob tem povsem ignorirala, da je bila vpletena v konflikte zaradi nezakonitega odvzemanja zemlje domačinom.

Leta 2012 je posrednik Svetovne banke vendarle preveril, kaj se dogaja. V Wilmarju so obtoževali domačine, da jim kradejo palmove sadeže, a posrednik je ugotovil številne kršitve lastniške pravice s strani nekdanjega hčerinskega podjetja Wilmarja Asiatic Persada. Te obtožbe niso bile v skladu z okolju prijazno sliko, ki jo je o sebi širil Wilmar v zadnjih letih, saj se je kot partner okoljske organizacije WWF predstavljal kot podpornik trajnostnega pridobivanja palmovega olja.

Wilmar je lani prodal hčerinsko družbo Asiatic Persada, kupila jo je družba Ganda Group. Ta prodaja je bila le navidezna, kajti Ganda Sitorus je mlajši brat od Martue Sitorusa, soustanovitelja Wilmarja Internmationala. Ganda Sitorus je kot nekdanji zaposleni pri Wilmarju prek svojega lastnega podjetja ustanovil klirinško družbo za problematične Wilmarjeve hčerinske družbe, ki bi lahko škodovale ugledu Wilmarja. Okoljska organizacija Friends of the Earth je pred nekaj leti zbrala dokaze, kako so bile Wilmarjeve hčerinske družbe vpletene v krčenje gozdov na Borneu. To se je dogajalo v času, ko se je Wilmar predstavljal kot »odgovorna« družba. Kmalu zatem je prodal problematične družbe in eden od kupcev je bil Ganda Sitorus.

Ta po besedah posrednika Svetovne banke ni bil pripravljen na pogovor o spornem početju, namesto tega je »prebivalce več vasi odgnal iz njihovih domov«. Istočasno je Wilmar v začetku decembra lani objavil, da bo prodajal samo še palmovo olje iz virov, ki ne vključujejo krčenja gozdov ali preganjanja ljudi. Indonezijski mediji kljub temu poročajo, da je družba Ganda Group še kar nekaj časa oskrbovala Wilmar s palmovim oljem. Wilmarjevi predstavniki so to potrdili in hkrati zagotovili, da so marca dokončno prekinili sodelovanje. Trdijo tudi, da odkar so jo prodali, tudi niso nič več olja kupili od družbe Asiatic Persada.

Christiane Zander, predstavnica skupine Rainforest Rescue, dvomi, da so bile vse vezi med temi družbami pretrgane. Marca je obiskala Indonezijo z namenom preiskati dobavno verigo. Na tej podlagi sumi, da olje od družbe Asiatic Persada še vedno prihaja do Wilmarja po posrednih kanalih. Ljudje v Bungkuju so ji povedali, da so po incidentu, ki se je zgodil marca, videli tovornjake z logotipom od Wilmarja. Zanderjeva je sledila tovornjake in vedno prišla do tovarn od Asiatica, naslednje jutro pa so se pojavili v pristanišču Jambi pred skladiščem palmovega olja Pelita. Wilmarjevo skladišče je bilo prazno, zaposleni v Peliti pa so ji zatrdili, da sodelujejo z Wilmarjem.

Wilmarjeva tiskovna predstavnica je potrdila, da so to skladišče uporabljali do januarja letos, niso pa ga uporabljali za transfer olja od Asiatic Persade, ki je daleč največja tovarna na območju. Konflikt zaradi plantaž je medtem postal zadeva, s katero se ukvarja vlada v Džakarti. Lani oktobra je guverner Jambija pozval uradnike, naj zaradi kršenja zakonov vnovič preverijo licenco Asiatic Persade. Bistvenih sprememb ni pričakovati, saj ima družina Sitorus, ki je lastnica družbe, pomembne povezave z vlado. V upravnih odborih družb, ki so v lasti družine, sedijo nekdanji general, nekdanji generalni tožilec in nekdanji vodja policije.

Sredi aprila je časopis Jakarta Post poročal, da je Wilmarjeva hčerinska družba izkrčila mangrovov gozd na Borneu za nove plantaže. Kako je ta poseg v skladu z novo politiko, da ne bo več krčila gozdov, v Wilmarjevi tiskovni službi niso odgovorili.