Težave z ženskami

V torek je bil dr. Tadej Bajd, raziskovalec gibanja ljudi in strojev, izvoljen za predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ta institucija je pogosto deležna očitkov, da je zaprta, aristokratska in elitna, med drugim zaradi tega, ker je med njenimi 97 člani le pet žensk, to pa je manjši delež kot na primer v turški akademiji.

Bajd je pred izvolitvijo dejal, da ne ve, zakaj je tako, niti kako število žensk povečati. »Pred akademijo bi morali narediti svoje vsi drugi, ki naj bi spodbujali odlične znanstvenice in umetnice. Univerza bi morala več žensk habilitirati za profesorice, inštituti pa jim zaupati vodenje oddelkov,« je dejal v intervjuju za Delo. Takoj po izvolitvi je za RTV Slovenija navedel še en razlog. Po njegovih izkušnjah »diplomirane dame, kadar pridejo iz drugih krajev, nerade ostajajo v Ljubljani. V Ljubljani pa je nekako treba ostati, da lahko delaš to kariero. Moraš biti na inštitutu, moraš biti na univerzi, ampak one se rade vračajo v svoje okolje.«

Drugi se ne strinjajo, da same znanstvenice nosijo odgovornost, da jih je med člani akademije tako malo. Moških, ki si zaslužijo biti člani in so pripravljeni bivati v Ljubljani, zagotovo ni 20-krat več kot žensk. Težava je v tem, da žensk ni niti med kandidatkami za članstvo, opozarja dr. Tatjana Avšič, profesorica medicinske mikrobiologije in članica akademije. Kandidate za nove člane namreč predlaga eden od razredov, v katere so glede na znanstveno področje razdeljeni člani akademije. »Kandidiranje članov je stvar presoje, presojajo pa moški,« pojasnjuje dr. Slavko Splichal, komunikolog in Bajdov tekmec na volitvah. Proti njemu je kandidiral tudi Marko Marijan Mušič. Neuspešni Splichal pa je bil edini, ki je pripravil program razvoja akademije.