O rasizmu in novinarstvu

Erik Valenčič, ki je pred meseci za RTV Slovenija pripravil dokumentarec Koalicija sovraštva, ki je zbudil veliko pozornosti, se s slovenskimi skrajnodesničarskimi organizacijami ukvarja že več let.

Za Mladino je aprila 2010 napisal članek z istim naslovom, kot ga je dal dokumentarnemu filmu, v njem pa je člane društva Hervardi opisal kot rasiste, ki »pod masko domoljubja« širijo sovraštvo do priseljencev, muslimanov, Romov, gejev, Afričanov, Hrvatov in »skrajnih levičarjev«. »A v osnovi so rasisti in nestrpneži.«

Hervardi, ki jih vodi Andrej Šiško, so Valenčiča zaradi tega tožili. Ta teden se je izvedelo, da jih je za novomeškim okrožnim sodiščem zavrnilo še višje sodišče. Novomeški okrožni sodnik Boštjan Kovič je presodil, da je Valenčičev opis Hervardov »odziv na dogajanje v realnosti«, saj je že iz vsebine na spletni strani društva razbrati »elemente rasizma in nestrpnosti«.

Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo prvostopenjsko odločitev, a se z resničnostjo novinarjevih opisov sploh ni ukvarjalo. Dovolj je bilo, da je Valenčič do sodb prišel na podlagi raziskovalnega novinarskega dela in da ni imel namena zaničevanja. Kadar sta izpolnjena ta pogoja, obtoženec ne more biti kaznovan za razžalitev, tudi če se o kom izrazi žaljivo. Kaznivega dajanja žaljive obdolžitve pa po mnenju sodišča Valenčič ni storil, ker ni raznašal ali zatrjeval žaljivih dejstev, pač pa je bil njegov zapis vrednostna sodba.

Ker mora biti strpnost do rasizma in nestrpnosti v družbi čim manjša, pa je treba še enkrat povedati, da je Valenčičev opis Hervardov pravilen.