Visokošolski tajkuni?

V slovenskem visokem šolstvu imamo danes brezplačni redni in plačljivi izredni študij, ki je bil zamišljen kot študij ob delu, saj je obveznosti manj, predavanja pa so v petek popoldne in v soboto. Vendar se na izredni študij vpisujejo tudi mladi, ki ne delajo, zato je ta postal samo študij za tiste, ki si lahko privoščijo plačilo šolnine. Predlog novega zakona o visokem šolstvu prinaša drugačno ureditev: polni in delni študij, ki bi bila oba bodisi brezplačna bodisi plačljiva. Ko se ministru za izobraževanje Jerneju Pikalu očita, da s tem legitimira to, v kar se je izredni študij izrodil, in tako spodbuja uvedbo šolnine, odgovarja, da je ravno nasprotno, saj njegov predlog prvič prinaša omejitev deleža plačljivega študija. Ta omejitev je pri 30 odstotkih, večina študijskih programov pa ima danes zgolj nekaj odstotkov izrednih študentov, zato bi imele fakultete veliko prostora za povečevanje števila plačljivih študijskih mest. Na to Pikalo odgovarja, da obstajajo študijski programi, ki imajo 300 odstotkov izrednega študija. »Visokošolskim tajkunom, ki izkoriščajo študente, bomo pristrigli peruti,« trdi.

Tristo odstotkov izrednih študentov ima študijska smer predšolska vzgoja na Univerzi na Primorskem. Več izrednih kot rednih študentov pa imata tudi programa predšolska vzgoja na ljubljanski in mariborski univerzi. Vendar bi izvajalcem teh programov težko rekli »tajkuni«.

Pri programih predšolske vzgoje je izredni študij natanko tak, kot je bil mišljen na začetku, torej študij ob delu. »Petinosemdeset odstotkov naših izrednih študentov in študentk dela v vrtcih,« pravi dekanja Pedagoške fakultete v Kopru Mara Cotič. Pogosto gre za ženske, ki so se v preteklosti že izšolale za neki poklic, potem pa jim ta ni bil več všeč ali pa v njem niso našle zaposlitve. V vrtcih je povpraševanja po delu razmeroma veliko, zato so se v pol leta prekvalificirale v pomočnice vzgojiteljic. Nato želijo delo v vrtcih nadaljevati in postati vzgojiteljice, za to pa potrebujejo vsaj šesto stopnjo izobrazbe iz smeri predšolska vzgoja. K študiju jih spodbuja tudi plača, saj dobijo pomočnice vzgojiteljic na mesec okoli 700 evrov neto, vzgojiteljice pa tudi do 400 evrov več.

Predlog novega zakona zanje načeloma pomeni izboljšavo, saj bo delni študij po načinu izvajanja podoben sedanjemu izrednemu, nanj pa se bo mogoče vpisati tudi brezplačno. A predlagani zakon bi poleg tega prinesel omejitev deleža plačljivega študija, zato bi morale vse pedagoške fakultete zdesetkati število plačljivih študijskih mest. Težava je v tem, da jim država ne bo dala denarja, da bi ustrezno povečale število brezplačnih študijskih mest. Torej bi lahko v prihodnje imeli veliko manj vzgojiteljic, to pa bi v poklicu, kjer je precej nadomeščanj zaradi porodniških dopustov, lahko kmalu povzročalo težave. Zagotovo pa bo to pomenilo težavo za tiste, ki želijo postati vzgojitelji. Veliko več kot danes jih bo ujetih na slabo plačanem delovnem mestu pomočnika vzgojitelja.