Svetilna plastenka

Brazilskemu mehaniku Alfredu Moserju se je leta 2002 posvetilo, kako bi lahko svoj revni dom brez oken razsvetljeval tudi med električnim mrkom.

V luknjo v strehi je vtaknil plastenko, tako da je njen dobršen del visel v sobo, ostanek pa je štrlel proti nebu. Nato je v plastenko natočil vodo in jo, zahvaljujoč lomu svetlobe, spremenil v svetilko. Skoraj desetletje kasneje so si pomočjo neprofitnih organizacij z Moserjevim prebliskom začeli množično svetiti prebivalci najrevnejših predelov našega planeta. Ocenjujejo, da danes Moserjeva lampa razsvetljuje vsaj milijon domov. Zadeva podnevi daje toliko svetlobe kot 40- do 60-vatna žarnica. Čistejša ko je plastenka, boljše sveti, zato je treba poleg vode vanjo naliti še dva zamaška belila, da bi voda ostala čista in se v njej ne bi zaredile alge, plastenko pa je treba tudi zapreti z zamaškom. Ob pravilni namestitvi tovrstno svetilo zdrži do pet let. Njegova edina slabost je ta, da ponoči ne deluje.