»Propadi hitro, propadi pogosto«

Brutalno in kratko življenje novih podjetij

Živimo v času novoustanovljenih podjetij. Nikoli ni bilo lažje narediti izdelka in vzpostaviti podjetja. Predvsem zaradi razcveta financiranja s poslovnimi angeli in prek množičnega financiranja zanj nikoli ni bilo lažje zbrati denarja. Toda nič lažje kot v preteklosti ni danes narediti uspešnega podjetja, v New Yorkerju ugotavlja James Surowiecki. Konkurenca je kruta, dobički so skromni in imetniki tveganega kapitala v poznejših fazah financiranja niso velikodušni. Pisatelj Gideon Lewis-Kraus v svoji novi knjigi No Exit: Struggling to Survive a Modern Gold Rush (Brez izhoda: Kako preživeti sodobno zlato mrzlico) ugotavlja, da je življenje novega podjetja pogosto brutalno in kratko. VEČ>>

Tako kot smo priča »kambrijski eksploziji« novih podjetij, smo danes priča tudi njihovem masovnem umiranju, piše britanski tednik Economist. Dejstvo, da večina novih poslov ne uspe, ni skrivnost, zato se postavlja vprašanje, zakaj se toliko ljudi odloča tvegati s posli, za katere je verjetno, da bodo propadli. Star odgovor pravi, da so podjetniki pač pripravljeni tvegati več kot drugi ljudje. Richard Cantillon, irsko-francoski ekonomist iz 18. stoletja, je kot avtor besede »podjetnik« njen pomen opredelil kot »prenašalec tveganja«. Ekonomist Frank Knight pa je leta 1921 pojasnil, da je naloga podjetnika »specializacija v prevzemanju tveganja«.

Številne študije pa dokazujejo, da so podjetniki na splošno enako nenaklonjeni tveganju kot drugi ljudje. Le, ko začenjajo posel, so drzni zato, ker je temeljna značilnost podjetnika samozaupanje ne pa iskanje tveganj. V Journal of Business Venturing so bili leta 1997 objavljeni rezultati študije, ki so pokazali, da so podjetniki preveč prepričani, da so sposobni preprečiti slab konec. Preveč prepričani so tudi, da ima njihov posel prihodnost. Študija iz leta 1988, ki je bila prav tako objavljena v Journal of Business Venturing, je pokazala, da je od 3.000 podjetnikov 81 odstotkov bilo prepričanih, da ne morejo propasti. To nima nobene povezave z realnostjo.

Podjetniki na splošno priznajo, da je začeti posel tvegano, a hkrati tudi verjamejo, da bodo s svojimi naravnimi sposobnostmi uspeli zmagati. »Kot podjetnik morate imeti nerazumno mero zaupanja ali nikoli ne boste začeli poslovati,« pravi David S. Rose, podjetnik, angelski investitor in avtor knjige Angelsko investiranje. Vzpostaviti podjetje je po njegovih besedah izjemno težko, celo mučno. Za to je treba imeti samozaupanje in ego.

Ker je toliko podjetnikov prepričanih, da jim bo uspelo, je na trgu večje število konkurentov. Ekonomist H. Scott Gordon je v eseju leta 1954 napisal, da je v oceanu lovilo vedno preveč ribičev, ker so bili »neozdravljivo optimistični«, da so sposobni velikega ulova, zaradi tega so težje zaslužili za preživetje.

V svetu novih podjetij je pojasnilo za endemičen optimizem drugačno. Povečanje števila »pospeševalnikov«, ki zagotavljajo sredstva, mentorstvo in mreženje (neke vrste skupinsko vadbo za podjetnike), daje vtis, da je vzpostavitev posla manj tvegano. Hkrati je vse bolj razširjeno prepričanje, da je propad medalja časti. V Silicijevi dolini je znana mantra: »Propadi hitro, propadi pogosto«. Obstajajo redne konference, na katere ljudje prihajajo poslušat druge podjetnike o težkih časih, ki so jih preživeli, o tem, kako vzpostavitev posla in propad zagotavljata večje možnosti za uspeh v prihodnosti.

Študija o podjetjih, ki se financirajo s tveganim kapitalom, iz leta 2009 pa je pokazala, da podjetniki, ki jim je že spodletelo, niso nič bolj uspešni od tistih, ki prvič ustanavljajo podjetje. Okrog 80 odstotkom tistih, ki so propadli prvič, tudi drugič ne uspe. Nemška študija je na podlagi analize 8.000 poslov pokazala, da je za podjetnike, ki so enkrat že propadli, bolj kot za novince verjetno, da bodo propadli.

James Surowiecki ugotavlja, da smo vzpostavili celoten sistem na nerealnih pričakovanjih. Ker ne znamo vnaprej identificirati dobrih podjetij, investitorji financirajo veliko podjetij v upanju, da bodo pri nekaterih le zadeli v polno. Brian Wu, profesor za strategijo na univerzi Michigan, razlaga, da prevelika samozavest pomeni, da je vzpostavljenih veliko več podjetij, kot jih bo uspelo. To je neugodno za posamezna podjetja. Paradoks pa je, da je to res koristno za družbo. V iluzijah podjetnikov so namreč semena tehnološkega napredka.