16. 5. 2014 | Mladina 20 | Kultura
Zlata ptica za zombije
Nagrada ustvarjalnim vstajnikom
»Strašne« papirnate maske
© Igor Andjelić
Nagrado zlata ptica, ki jo že od leta 1975 podeljujejo za izjemne dosežke na različnih področjih kulturnega ustvarjanja, so za leto 2013 podelili kolektivnemu umetniškemu projektu Zombi. »Umetniško delo je preseglo razsežnosti avtorstva in v ospredje postavilo sam umetniški dogodek,« so razložili v Liberalni akademiji.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Kultura
»Strašne« papirnate maske
© Igor Andjelić
Nagrado zlata ptica, ki jo že od leta 1975 podeljujejo za izjemne dosežke na različnih področjih kulturnega ustvarjanja, so za leto 2013 podelili kolektivnemu umetniškemu projektu Zombi. »Umetniško delo je preseglo razsežnosti avtorstva in v ospredje postavilo sam umetniški dogodek,« so razložili v Liberalni akademiji.
Kako se je vstaja zombijev sploh začela? Za zombije je vstajnike decembra 2012 označil takratni premier Janša, proti kateremu so bili protesti usmerjeni. »Njegov politični jezik smo povzeli, ga spremenili v simbole in ga takega vrnili politikom, ki na to niso imeli odgovora,« pravi glasbenik, lutkar, igralec in režiser Matija Solce, ki je z očetom vzpostavil »dežnik« Protestivala, pod katerim so se nato ustvarile neodmisljive sestavine vstajniških dogodkov, ki so sledili.
Za proteste običajno skandiranje so dopolnili sprevodi smrti in strašnih papirnatih mask, domiselni transparenti in koncerti. »Stvari so potekale zelo spontano. Veliko posameznikov in skupin je samoiniciativno vlagalo čas, energijo in potrebščine za realizacijo posameznih akcij,« se spominja Jaša Jenull, gledališki režiser in član kolektiva Kulturno-umetniškega društva Ljud, ki je že od začetka sodelovalo pri pripravi programa Protestivala. »Predvsem je bilo navdušujoče, da so sami udeleženci protestov ustvarjali svoje vsebine in dobesedno odigrali glavno vlogo v dogodkih,« dodaja.
Za Liberalno akademijo je bilo »parodiranje premierjeve žaljivke v obliki uličnega igrokaza ’brezimnih’ režiserjev in igralcev edinstveni slovenski umetniški presežek v vrsti drugih družbenih akcij časa finančne krize«.
Solce in Jenull sicer menita, da je bil Protestival uspešen, ker so negativni protest spremenili v pozitivnega. »Jeza in ogorčenje sta bila osnova. Smo pa pokazali, kako glasni smo lahko, kadar se upremo z ustvarjalnostjo, humorjem in konkretnim sodelovanjem,« pravi Jenull.
Kultura in umetnost sta se pokazali kot bistveni za združevanje, nove pobude in ustvarjalne odzive na pomembno dogajanje, še dodaja Solce. »To je dober zametek, da se kultura in umetnost začneta pojmovati kot dosti bolj povezani z aktualnim dogajanjem, ne pa samo kot neka suha veja, ki se od časa do časa malo pojavi v medijih oziroma tam, kjer se mora, sicer pa ne deluje.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.