Afrika, zadnji trg prihodnosti

Tečaji se v Afriki spreminjajo hitreje kot v industrijskih državah

Robert 'Bon' Diamond je bil v svojem življenju investicijski bankir, pohlepen predsednik koncerna. Sovraštvo številnih Britancev si je nakopal, ker se po izbruhu finančne krize ni bil pripravljen pokesati. Predlani je nekdanji predsednik uprave velebanke Barclays v svoj življenjepis dodal novo poglavje. Ustanovil je finančno družbo Atlas Mara, zbral 300 milijonov dolarjev, ki jih investira v Afriki. V Bocvani je vstopil v banko ABC, v Ruandi namerava kupiti 77-odstotkov delnic Razvojne banke Ruanda. Kot vselej doslej, Diamonda zanimajo širitev in dobički. V Afriki ima po pisanju Die Zeit večje možnosti za rast kot na zasičenih zahodnih trgih. VEČ>>

Večina od 1,1 milijarde Afričanov še ne uporablja bančnih storitev, samo četrtina ima bančni račun, manj kot 5 odstotkov Afričanov ima kreditno kartico. V Afriki je veliko manevrskega prostora za to, da lahko investitor iz zelo malo zelo hitro naredi veliko in Diamond s svojo družbo Atlas Mara ni edini, ki to vidi.

Ameriški finančni investitor Carlyle je pravkar vzpostavil enega največjih skladov zasebnega kapitala za investicije južno od Sahare, singapurski Temasek, ki je drugi največji državni sklad na svetu, je napovedal, da bo povečal prisotnost v Afriki. Diamond, Carlyle in Temasek kažejo, da Afrika, ki je znana predvsem po državljanskih vojnah, državnih udarih in nepotizmu, vse bolj postaja cilj investitorjev.

Hitrorastoči trgi so seveda že leta obvezni trgi za vlagatelje, a za večino so ti trgi v Aziji in Latinski Ameriki. Odkar so hitrorastoče države, kot sta Turčija in Argentina, zašle v težave, so vlagatelji spet začeli odkrivati gospodarstva med Marokom in Južno Afriko.

Če jo gledamo skozi številke, je Afrika zanimiva. Letos in prihodnje leto pričakuje Mednarodni denarni sklad (IMF) v podsaharski Afriki 5,5-odstotno gospodarsko rast. BDP v Južni Afriki se bo povečal celo za 6,5 odstotka. Politična stabilnost na tem območju je večja kot prej, več držav je v pogajanjih z upniki doseglo odpis dolga, srednji razred raste, raste tudi dotok zasebnega kapitala. Gana, Nigerija in Kenija že sodijo med obetavne trge. »Odpornost številnih držav pod Saharo pred krizo se je povečala,« v svoji študiji navaja Commerzbank.

Od 54 držav v Afriki ima samo približno polovica borzo. Delnice in obveznice, ki jih skladi lahko kupujejo, so zato redka dobrina. Na trgu večinoma prevladujejo delnice bank, kar zelo omejuje možnosti za vlaganja, hkrati pa je to tudi kazalnik, kako velike so možnosti za vlaganja v Afriki. Za sklade, kot sta Carlyle in Atlas Mara, so rezervirane velike investicije, tudi neposredne investicije so za majhne vlagatelje nedosegljive ali preveč tvegane.

Visoki dobički, ki jih obetajo vlaganja v Afriki, so povezani tudi z višjimi tveganji, zato bi morala ta vlaganja biti praviloma samo dodatna možnost, ne pa glavna naložba. Michael Reuss, lastnik münchenskega sklada za upravljanje premoženja Huber, Reuss & Kollegen, je za die Zeit pojasnil, da je Afrika zadnji kontinent, ki ima veliko prihodnost še pred seboj, tako kot so jo pred 20 ali 30 leti imele hitrorastoče države. Pri vlaganju pa je odločilen izbor držav. »Potrebujemo potrpljenje in dobre živce in posamezne države si je prav dobro ogledati,« svetuje Reuss. Tečaji se v Afriki spreminjajo hitreje kot v industrijskih državah.

Za večino skladov je regionalno središče Južna Afrika, ki po besedah Roberta Fragnerja, analitika pri upravljavcu skladov Feri Trust, velja za zrel kapitalski trg, kjer veljajo visoki pravni standardi, ima pa zaradi tega manjše možnosti za rast. Druge afriške države ponujajo več možnosti za rast, imajo pa tam vlagatelji zagotovljeno nižjo pravno varnost, pa več korupcije je tam, kar denimo velja za Nigerijo.

Cornelis Vlooswijk, upravljavec skladov za Afriko pri družbi Robeco, ima v portfelju 120 podjetij. Investira na uveljavljenih trgih, kot sta Egipt in Maroko, te trge pa kombinira z Gano in Zambijo. V takšnih državah vidi veliko možnosti za rast, prihodek na prebivalca imajo sicer še nizek, a močno investirajo v infrastrukturo. »Čim se bo prihodek malce povečal, bo takoj stekel v potrošnjo. Potem bodo te države lahko močno rasle, 5 do 8 odstotkov na leto,« je prepričan Vlooswijk. Lani je sklad Robeco na teh trgih dosegel 6,8-odstotni donos, letos računa le na majhen dobiček.

Nekatera podjetja v Afriki veljajo za visoko ovrednotena. Lani je recimo bilo veliko povpraševanje po delnicah pivovarn, ponudnikov potrošnih dobrin ali bank v Nigeriji. Sedaj so te delnice relativno drage. Kdor želi investirati v afriški sklad, mora poleg tega, koliko izkušenj ima upravljavec sklada v regiji, preveriti tudi na katere panoge se osredotoča, svetuje Robert Fragner. Skupni problem vseh držav v Afriki je odvisnost od cen surovin, zato njihovo znižanje ta kontinent vedno zelo prizadene, tako je priporočljivo premoženje naložiti v sklade hitrorastočih držav, ki svoje naložbe v Afriki lahko prilagajajo razmeram.

Gole številke pa ne prikazujejo značilnih problemov Afrike. Uwe Zimmer iz sklada Meridio svari, da ima kontinent potencial, a političnih rizikov ne gre podcenjevati. To vključuje tudi vprašanje, kaj je vlagatelj pripravljen sprejeti. Banka ABC, ki jo je prevzel Robert Diamond, recimo upravlja tudi račune za dve podjetji iz Zimbabveja, države, ki jo izkorišča diktator Robert Mugabe. 'Trajnostnih' delniških skladov, ki investirajo le v podjetja, ki spoštujejo okoljske in socialne standarde, za Afriko še ni. Kdor se noče znajti med vlagatelji, ki investirajo v sumljiva in roparska podjetja, mora pred odločitvijo zato dobro preveriti, v katera podjetja posamezni sklad investira.