Studio in teren

Včasih se ob gledanju nacionalne televizije zdi, kot da živimo v preteklosti, ko je bila grafična oprema zreducirana na napise, podnapise in mednapise. V dneh katastrofalnih poplav, ki so zalile Bosno in Hercegovino ter Srbijo, smo tako v informativnih oddajah zaman čakali na zemljevide in sploh kakršnekoli grafične prikaze, ki bi dodatno ponazorili povedano.

Nacionalkina uporaba vizualij se je začela in končala pri fotografijah in posnetkih s terena, ki so jih uporabili tudi za studijsko ozadje. Očitno se ni nihče spomnil na zemljevide poplavljenih območij, na ilustracije količin padavin, na grafikone vodostaja rek, primerjavo stanja prej in potem ... Geografski prikaz poplavljenega področja smo lahko videli le v nacionalkinem otroškem dnevniku Infodrom, v informativnih oddajah za odrasle pa je enkrat nastopila oldskul karta, na kateri so bila označena minirana območja v BiH.

O tem, da je poplavljena površina res velika kot Slovenija, smo se lahko prepričali ob zemljevidu, ki so ga v ponedeljek kazali v oddaji 24 ur na POP TV. Tam imajo tako radi dramatizacijo, da so na zemljevidu napisano številko 22.900 km2 poplavljene površine ves čas brali kot 29.000 km2 in je kar naenkrat narasla na poldrugo Slovenijo. So pa zato dan kasneje na POP-u z zemljevidom in grafikoni brez pridiha – v dramatičnih razmerah toliko bolj neokusnega – senzacionalizma opremili hidrologa Janeza Polajnarja in mu tako pomagali pri razlagi situacije gledalcem oziroma voditeljema oddaje.

Igor E. Bergant ga je sicer že večer prej v Odmevih skoraj štiri minute podrobno izpraševal, da smo lahko slišali vse razloge za nastalo situacijo, a kamera je med pogovorom izmenično kazala le Berganta, Polajnarja in fotografijo v ozadju med njima. Žal strokovnjaku hidrologu za ponazoritev njegovih trditev niso zagotovili nobenih vizualnih pripomočkov, s sabo pa jih tudi ni mogel prinesti.

Televizije včasih s pretirano uporabo grafike skušajo zakriti in nadomestiti pomanjkanje posnetkov s terena, a tokrat bi vso nastalo katastrofalno situacijo lahko dodatno osvetlili in ponazorili. Vsekakor je to področje, na katerem ima nacionalka v prihodnosti možnost precejšnje izboljšave. No, če trenutno nimajo zemljevidov ali ljudi, ki bi bili vešči uporabe grafičnih elementov v studiu, imajo vsaj izjemne poročevalce.

Pri prispevkih s terena ima namreč nacionalna televizija primat prav po zaslugi svojih dopisnikov. Marta Razboršek in Vanja Vardjan – prva dopisnica iz Beograda, drugi iz Zagreba – sta po sili razmer čez noč postala dežurna poročevalca s poplavljenih območij v Srbiji in BiH, kjer svoje delo opravljata odlično. Zgodbe, izkušnje, občutki in izjave posameznikov, ki jih zbirata in nam jih neumorno posredujeta dan za dnem, pa so seveda pomembnejši od vsake studijske grafične akrobacije.