Politika na RTV Slovenija

V nedeljo je ljudi, zbrane na Prešernovem trgu v Ljubljani, nagovoril tudi dr. Mitja Štular, univerzitetni profesor elektrotehnike. Na stopnice frančiškanske cerkve je stopil za moralnim teologom dr. Ivanom Štuhecem in borcem za »pravo družino« Alešem Primcem. Štular je govoril v imenu civilne družbe za pravično Slovenijo, ene od podpisnic nove »Majniške deklaracije«, ki ji je bil shod uradno namenjen.

Kljub vsem velikim besedam o novi, pravični Sloveniji je bilo namreč jasno, da gre za shod v podporo pravnomočno obsojenemu predsedniku SDS Janezu Janši, podoben na primer marčnemu zborovanju »Danes Janša, jutri ti« pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Mitja Štular je bil tudi tam.

Nekaj dni pred shodom za Majniško deklaracijo 2014 pa je bil Štular gost v televizijski oddaji Odmevi. Kot vršilec dolžnosti predsednika programskega sveta RTV Slovenija je pojasnjeval, zakaj želijo po izvolitvi Nataše Pirc Musar za generalno direktorico RTVS postopek glasovanja ponoviti.

»S tem se ta zavod ščiti pred vplivom politike,« je dejal, »naredili smo pravo stvar. Programski svetniki smo tisti, ki moramo v javnem interesu čuvati in braniti to hišo pred političnimi vplivi.«

Nasprotnica

Nataša Pirc Musar je bila od leta 2009 informacijska pooblaščenka in je nekaj glob izrekla tudi Janez Janši. Njemu naklonjeni mediji jo radi kritizirajo in ji pripisujejo politično pristranskost. Z Janševo stranko in njegovimi simpatizerji se pogosto zapleta v javna prerekanja, predvsem na spletnem komunikacijskem omrežju Twitter, ki ga rada uporablja.

Zato ni presenečenje, da mnogim ni bilo všeč, ko je Nataša Pirc Musar v tekmi za vodstvo RTVS premagala sedanjega generalnega direktorja Marka Fillija in urednico tretjega programa Ljerko Bizilj.

Glasovanje je bilo tesno. V zadnji krog sta se z Ljerko Bizilj uvrstili, ker sta obe dobili le po en glas več od Fillija, na koncu pa je Nataša Pirc Musar zmagala z dvema glasovoma prednosti. Dobila je petnajst glasov, kar je najmanjše možno število za izvolitev. Potrebna je namreč absolutna večina, svetnikov pa je 29.

Tako je bil »odločilen« vsak glas, ki ga je prejela, in med njimi je bil tudi glas Matjaža Steržeta, za katerega vse kaže, da ne bi smel biti svetnik. Še leta 2010 je bil namreč član sveta stranke Zares, zato ni izpolnjeval enega od pogojev za članstvo v programskem svetu, to je pogoja, da v zadnjih petih letih ni bil član vodstva politične stranke. Programski svetniki naj bi za to izvedeli 14. aprila, tri dni po tem, ko je o tem pisal spletni portal Požareport.

Ker Sterže ne bi smel glasovati, njegov glas pa je bil odločilen, je imenovanje generalnega direktorja izpodbojno, meni dr. Rajko Pirnat. O tem ga je RTVS povprašala na pobudo Mitje Štularja in za to Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga vodi Pirnat, plačala 4500 evrov ter DDV.

O politični neodvisnosti RTVS govori predsednik programskega sveta, ki javno brani Janeza Janšo.

Na štirinajstih straneh je Pirnat sicer dvakrat poudaril, da gre za »povsem novo in zelo kompleksno pravno problematiko, o kateri zakonske določbe niso jasne, pa tudi sodne prakse ni«. Zato dopušča, da bi sodišče v morebitnem postopku sodnega varstva odločilo drugače, kot je navedel sam. Nekateri pravniki, ki so se prav tako poglobili v to vprašanje, med njimi tudi Nataša Pirc Musar, se na primer z njegovo razlago ne strinjajo.

Pet programskih svetnikov RTVS, ki so vsi simpatizerji Janeza Janše, pa je Pirnatovo mnenje z veseljem pograbilo in zahtevali so obnovitev postopka glasovanja o generalnem direktorju. Programski svet je to potrdil 14. maja, natanko na dan izteka enomesečnega roka, v katerem je postopek mogoče obnoviti.

Državni zbor je ta teden obravnaval odvzem mandata Steržetu in še enemu svetniku, Mihu Klunu. Tudi on ima enak problem kot Sterže, saj je bil član strokovnega sveta SDS.

A ta razprava le legitimira vmešavanje politike v javno radiotelevizijo. Predsednik sveta RTV Slovenija resda ni član nobenega organa politične stranke, dejansko pa politično deluje neprimerno bolj aktivno kot na primer Sterže. Njegovo ravnanje, nastopanje na strankarskem političnem shodu, je pač izrazita politična aktivnost. Zato je težko verjeti, da je do kolobocije z imenovanjem vodje RTVS pripeljala želja po preprečevanju političnega vpliva. Prej nasprotno.