Sodišče, ki še bo sestavljeno?

Predsednik Evropske ljudske stranke Joseph Daul, ki se je pred evropskimi volitvami v podporo SDS ter združenima SLS in NSi ustavil v Sloveniji, je v komentarju zadeve Patria dejal, da že nekaj časa od Evropske komisije zahteva,da »se sprejme sveženj šestih ukrepov za nadzor evropskih sodnih sistemov, podobno, kot smo ga imeli za nadzor proračunov«. Ker potrebujemo »skupino ekspertov, denimo sodnikov in odvetnikov, ki bi nadzirali evropske sodne sisteme, saj delovanje pravosodnih sistemov v veliko evropskih državah pomeni problem«.

Slovenski pravosodni sistem je po mnenju Daula že eden takšnih, torej pravosodnih sistemov, katerih delovanje je problematično. In bi potreboval lekcijo nekakšnega evropskega nadsodnega nadzora za delovanje pravosodja: »Sodstvo mora biti nadzorovano, tako kot ravnanje državljanov. Nihče ni nad zakonom, tudi sodniki ne. Sodnike mora nadzorovati združenje sodnikov in odvetnikov, ki so nad tistimi, ki vodijo pravosodne sisteme v državah članicah.« Daul očitno ne zaupa obstoječemu krovnemu nadzoru nad delovanjem sodstva v evropskih državah, ki že obstaja, in sicer na ravni Sveta Evrope. Gre za javnosti dobro poznano Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki deluje dokaj dobro in je zgled mnogim drugim ureditvam po svetu. Več primerov za to najdemo že doma. Slovenijo recimo ta »organ za kontrolo pravosodja« že leta dokaj uspešno priganja k zmanjševanju sodnih zaostankov, pred kratkim je ubranil svobodo v literarnih delih pri primeru Brede Smolnikar oziroma delu Ko se tam gori olistajo breze ter pravico do svobode izražanja oziroma novinarskega dela pri primeru Prijatelj in Mladina in ne nazadnje že pred časom zapovedal popravo kršitev človekovih pravic več kot dvajset tisoč izbrisanih. Daul je poleg tega spregledal, da tudi na ravni držav članic EU obstajajo posamezni organi za nadzor nad sodstvom. V Sloveniji je tak organ sodni svet, ki je se sestavljen iz sodnikov in odvetnikov, pa tudi notarjev in predstavnikov akademske stroke oz t. i. civilne družbe. Daul je torej imel v mislih nekaj drugega. Morda nekakšno vseevropsko komisijo resnice za nadzor nad nekaterimi malopridnimi pravosodnimi sistemi po vzoru komisij resnice, ki se po svetu ustanavljajo v primerih največjih kršitev človekovih pravic, recimo dolgoletnih sistematičnih spolnih zlorab otrok v cerkvi ali socialnovarstvenih ustanovah, ali sistematičnega etničnega čiščenja staroselcev ali podobno.

Predloga ustanovitve nadzora za pravosodne sisteme ni mogoče kar tako uvrstiti med bizarne politične ideje, čeprav tja sodi. Dal ga je predsednik največje evropske stranke.

Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je v oddaji Odmevi na nacionalki mirila strasti: »Nad to izjavo nismo pretirano zaskrbljeni, ocenjujemo, da gre za neko politično izjavo, ki je lahko del političnega programa. Vedeti moramo, da je tisto ožje področje, s katerim se gospod Daul že celo življenje ukvarja, kmetijstvo. In seveda kmetijstvo, to je področje skupnega interesa v Evropski uniji za razliko od sodstva. Namreč, na področju organizacije sodstva Evropska unija nima za zdaj prav nobenih pristojnosti.« A predloga ustanovitve nadzora za pravosodne sisteme posameznih držav članic ni mogoče kar tako uvrstiti med bizarne politične ideje, čeprav tja sodi. Dal ga je namreč predsednik največje evropske stranke, ki ima v evropskem parlamentu že tradicionalno največ poslancev in posledično močan vpliv na sprejemanje krovne zakonodaje na evropski ravni in sestavo evropske komisije. Poleg tega je z izrečenim predsednik največje evropske stranke dokaj neposredno podprl Janšev poziv k nespoštovanju slovenskega sodstva, ki ga je izrekel po tem, ko je bil pravnomočno obsojen v zadevi Patria. Da organ za nadsodni nadzor v Sloveniji že obstaja (in da to ni sodni svet), pa očitno verjame prav Janša. In sicer da je to v sedanji sestavi kar ustavno sodišče, kjer sedi nekaj njemu oziroma politični opciji, ki jo vodi, naklonjenih ustavnih sodnikov. Na ustavno sodišče je namreč pred časom naslovil prošnjo, da ga v nasprotju z veljavno zakonodajo in prakso ustavnega sodišča reši pred izvršitvijo zaporne kazni. Je bil Daulov nastop morda predvsem oblika pritiska na ustavne sodnike?

Kaj točno je imel Daul v mislih, ni jasno. Vsekakor nekakšen organ, ki je po hierarhiji nad sodstvom, da lahko popravlja njegove napake, recimo obsodilne sodbe v zadevi Patria. Je pa zato zdaj nekoliko bolj jasno, kaj je imel v mislih Janša z izjavo, ki jo je dal po razglasitvi prvostopenjske sodbe in je doslej begala pravno in siceršnjo javnost: »Sodišče, ki bo to sodbo razveljavilo, obstaja ali pa še bo sestavljeno.«