Darja Kocbek

 |  Ekonomija

Delničarji aktivisti na pohodu

Vpliv »barbarskih investitorjev« bo rasel

Ali je aktivizem dober ali slab, bo vedno mogoče razpravljati, a z vidika Wall Streeta je podjetjem pomagal, da niso zaspala.

Ali je aktivizem dober ali slab, bo vedno mogoče razpravljati, a z vidika Wall Streeta je podjetjem pomagal, da niso zaspala.
© Tomaž Lavrič

Kaj imajo skupnega Dell, Ebay, Microsoft ali ThyssenKrupp? Vse te družbe so se morale soočiti z investitorji aktivisti, ki so bolj ali manj grobo poskušali menedžment prisiliti k spremembam. Investitorji aktivisti so bogataši, ki delnice podjetij kupujejo zato, da bi lahko nato vplivali na njihovo poslovanje (z zmanjševanjem stroškov, s prodajo družb v določenih državah, s sprejetjem okolju prijaznih ukrepov in podobno). Za uspešno kampanjo investitorjem aktivistom zadostuje lastniški delež v podjetju, ki je nižji od 10 odstotkov, torej je prevzem podjetja veliko dražji in tudi veliko težje ga je izvesti. Meike Schreiber na spletni strani Aktionaerforum napoveduje, da se bo klubu Della, Ebaya, Microsofta, ThyssenKruppa kmalu pridružilo še več podjetij. VEČ>>

To sklepa na podlagi študije Deutsche Bank, ki ocenjuje, da bo »aktivizem delničarjev« rasel. Razlog za to rast vidi v seriji škandalov podjetij in splošnem dvomu v vodilne podjetij, ki ga je prinesla kriza. »Investitorji aktivisti so zdaj še predvsem fenomen v ZDA, a tema postaja vse bolj globalna,« pišejo analitiki Deutsche Bank. Do sedaj so pripravili 80 odstotkov vseh kampanj v ZDA, a tudi v Evropi in na Japonskem so delničarji aktivisti na pohodu. Meike Schreiber piše, da Deutsche Bank s študijo gotovo ne želi le širiti informacij, ampak tudi od podjetij dobiti »nove mandate za obrambo«.

Kajti velikost ni več zaščita pred aktivisti. V študiji piše, da se je od leta 2009 število napadov na podjetja s tržno kapitalizacijo v višini vsaj 1 milijarde dolarjev podvojilo. Aktivisti si pogosto izborijo vstop v nadzorni svet, v upravo. Samo v dveh mesecih letos je dobilo sedež v upravi več aktivistov kot v vsem času od leta 2009. Pomemben razlog za to, da imajo aktivisti vse večji vpliv, je, da vlagatelji, ki jih tepejo nizke obresti, iščejo priložnosti za investiranje v premoženje, ki ima malo povezave s tveganji s strani države in panoge. Vlaganja v sklade aktivistov se od leta 2008 na leto povečujejo za 24 odstotkov in so do zdaj narasla na 100 milijard dolarjev.

Strategije investitorjev aktivistov so do zdaj prinesle večjo rast tečajev delnic v primerjavi z drugimi strategijami skladov hedge ali v primerjavi z ameriškim borznim indeksom S&P 500. Ta uspeh privlači nov denar, ki išče naložbe. »V krizi so podjetja, prav v Nemčiji, nakopičila veliko denarja. Če ima menedžment slabo razlago, kaj namerava narediti s temi denarnimi rezervami, lahko hitro postane cilj aktivistov, ki prežijo na posebna izplačila,« pravi poznavalec Alexander Engelhardt iz hiše Deep Value Advisors. Analitiki Deutsche Bank pa pravijo, da so aktivisti lahko uspešni, če poskušajo pomagati vsem delničarjem, zato se vse pogosteje povežejo tudi z velikimi institucionalnimi investitorji. Ti dogovori pa ne smejo potekati v zaprtih sobah, ampak morajo biti za vse udeležence transparentni.

Deutsche Bank citira študije, ki vedno znova dokazujejo, da se podjetja po vstopu aktivistov občutno bolje razvijajo, zato ti ne veljajo več le za kratkoročne vlagatelje. CNBC piše, da investitorji aktivisti večino časa ne zbujajo pozornosti in samo tretjina podjetij, ki postanejo njihova tarča, to javno objavi.

Lani se je 463 investitorjev aktivistov lotilo 369 podjetij, v letu 2012 329 podjetij. Scott Bok, predsednik uprave družbe Greenhill, razlaga, da se je napadeno podjetje pred nekaj leti upiralo, to je bila neke vrste avtomatska reakcija. Danes upor ni več avtomatska reakcija, ampak so podjetja hitro pripravljena na pogovore in so pripravljena hitro dati aktivista v svojo upravo. Hkrati z rastjo kapitala raste število aktivistov in mnogi med njimi niso znana imena.

Aktivizem je naredil nov zasuk aprila, ko se je menedžer sklada hedge William Ackman povezal z družbo Valeant Pharmaceuticals, da sta skupaj pripravila ponudbo za velikanski sovražni prevzem proizvajalca botoxa družbe Allergen v vrednosti 48 milijard dolarjev. Ali je aktivizem dober ali slab, bo vedno mogoče razpravljati, a z vidika Wall Streeta je podjetjem pomagal, da niso zaspala, pa tudi borzi je bolj pomagalo kot škodovalo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.