Kriva je država

V ponedeljek dopoldne je skupina novomeških dijakov protestirala pred novomeško policijsko upravo. In sicer, kot piše v izjavi za javnost, proti nasilju, ki ga nad njimi izvajajo pripadniki »etnične« skupnosti. Šlo je za protest proti Romom, na katerem je bilo opaziti tudi insignije domoljubnih organizacij, skratka neonaciste.

Dovolj imajo »razbitih nosov, počenih arkad, tedenskih počitnic v bolnišnici, oropanih dijakov, plačevanja varnega prehoda do šole, provokacij, žaljivk, razkazovanja strelnega orožja, dnevnih kopeli v solzivcu, nadlegovanja deklet«, ki so, tako pravijo, »postali stalnica na poti v šolo«.

A protesta dijakov ne smemo razumeti zgolj kot ksenofobnega, čeprav iz njihove izjave za javnost veje ta duh. Med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom na Dolenjskem vladajo napetosti, za katere so dejansko soodgovorni tudi Romi oziroma del romske skupnosti. Novomeški dijaki oziroma del dijakov državo poziva, naj ukrepa, naj jih zavaruje.

Dijaki imajo prav, kriva je država. Pa ne zato, ker ne zagotovi policijskega varovanja šolskih poti, pač pa zato, ker urejanje romske problematike že vsaj 20 let prepušča lokalnim skupnostim in županom, ki jih vodijo. Kriva je, ker gleda stran. Ker v tiste kraje pošilja denar za reševanje romske problematike, v občine, šole in vrtce, čeprav pravih učinkov ni.

Lokalni politiki in njihovi volivci na eni strani in Romi na drugi so na Dolenjskem še vedno tako rekoč brez izjem vsak na svojem bregu. Celo vsak dan bolj. Ponovimo, kriva je država. Ker nima politike za reševanje teh vprašanj. Med Romi in večinskim prebivalstvom zaradi tega danes zeva enako globok, če ne celo globlji prepad glede na izobrazbeno sestavo in socialni položaj kot pred 20 leti.

In v tem gre iskati vzrok, ne pa v drugačni kulturi Romov. Dokaz je izobraževalni sistem, kjer se vse skupaj začne in (žal tudi) nesrečno konča.

Iz podatkov o učnem uspehu romskih otrok v osnovni šoli je mogoče razbrati prave vzroke za nenehne napetosti med romskim in večinskim prebivalstvom. Podatki na ravni države kažejo, da od prvega do zadnjega, devetega razreda osnovne šole napredujejo tako rekoč vsi otroci, med romskimi otroki pa je takšnih le tretjina. Na Dolenjskem in v Beli krajini je rezultat še slabši, osnovno šolo uspešno konča le vsak deseti romski otrok. Večina jih osnovnošolsko izobraževanje konča po devetih letih obiskovanja devetletke, ne da bi napredovali v zadnjo, tretjo triado, torej v sedmi, osmi ali deveti razred.

Do srednješolskega izobraževanja, v katerega so vključeni tudi novomeški dijaki, ki zdaj protestirajo proti romskim vrstnikom, ti v praksi sploh nimajo dostopa.