Eksplozivni indie rokerji

V torek se je v mali dvorani Kina Šiška zgodil dvojni koncertni nastop. Prvi so se predstavili stari znanci naših odrov, istrsko-italijanski napredni rokerji in jazzerji East Rodeo, ki smo jim v Ljubljani lahko sledili skozi vse njihove pretekle permutacije. Tokrat so nastopili v razširjeni zasedbi, v družbi trojice free-jazz pihalcev, in znova upravičili svoj sloves, saj so postregli s prepričljivim in emocionalno nabitim nastopom.

Nas pa je tokrat veliko bolj zanimal naslednji nastop, saj je bila napovedana ena trenutno najbolj zanimivih belgijskih zasedb, štiričlanska fantovska indie rock posadka, ki sliši na ime BRNS. Četverec, ki sloni na plečih odličnega bobnarja, obenem tudi glavnega vokalista te polifonične zasedbe, je svoj prvi nastop »odrintal« pred kakšnimi štirimi leti. V tem času so njegovi člani, sicer dobri prijatelji, ves čas nastopali in se razvili v eksplozivno koncertno postavo, s tem pa nase opozorili ne le različna občinstva po Evropi, temveč tudi kritiško javnost, ki jim prerokuje svetlo prihodnost.

No, v Ljubljani so ti bruseljski čudežni dečki, ki so pred dvema letoma izdali svojo prvo kratkometražno ploščo Wounded, kljub vsemu nastopili pred maloštevilnim občinstvom, pred vsega skupaj kakšnimi tridesetimi glavami, še celo nekoliko manj jih je bilo kot na nastopu East Rodea pred njimi, kar gre gotovo pripisati nepoznavanju zasedbe pri nas, pomanjkljivi radovednosti občinstva, pa tudi šibki promociji organizatorja, ki mu pred koncertom ni uspelo primerno opozoriti na to razigrano zasedbo samozavestnih vokalov, hrupnih melodij in kompleksnih ritmov. Še dobro, da se BRNS majhnih in intimnih koncertnih prostorov z malo obiskovalci ne bojijo.

Nastop so suvereno začeli s komadom Void, ki napoveduje njihov prvi dolgometražec Patine – njihovo prvo ploščo z repom in glavo, kot ji pravijo sami in je napovedana za avgusta. Sicer pa so nove, atmosferične skladbe, ki so predstavljale osrednji del repertoarja, prepletali s starejšimi komadi, kot je Here Dead He Lies, ter uspešnicama Mexico in Our Lights.

Ponudili so nam večslojne, kaotične pesmi, ki slonijo na perkusijah, bogate v detajlih in z ušesom privlačnimi melodijami, ki jih s pomočjo kitar in klaviatur zlagoma peljejo do himničnih razsežnosti, koncert je bil poln odločnih udarcev po bobnih in navdušenja, pa večglasnega petja, ki mestoma meji na vpitje. In pravzaprav jim lahko očitamo le to, da je bil nastop nekoliko kratek. Tudi zato, ker člani BRNS niso predstavili vsega materiala, ki ga premorejo. A resnici na ljubo smo to zaradi njihovega prvega obiska pri nas, pa tudi zato, ker gre za mlado zasedbo, vendarle pričakovali, pa tudi občinstvo, čeprav maloštevilno, si je tega želelo.

A nikakor nas energična zasedba BRNS, ki jo kolegi glasbeni kritiki radi primerjajo z eksperimentatorji Animal Collective ali pač angleškimi indirokerji Foals, ni pustila prazne, ravno nasprotno. To je namreč skupina, ki je ne gre spregledati in o kateri bomo v prihodnje še veliko slišali.