Druge, a vseeno naše godbe

Po lanski, eksperimentalni ediciji, ki je program strnila v 29 ur nepretrganega glasbenega dogajanja, je Druga godba dočakala 30. rojstni dan. Da, že 30.! Ko je sredi osemdesetih let zagnala kolesje, je želela Sloveniji predstaviti drugačne, robne glasbene prakse in že od začetka se je osredotočala na predstavitev izvajalcev ljudskih glasbenih izročil in tradicij z vseh koncev sveta, z naraščajočo priljubljenostjo tako imenovanih glasb sveta (world music) pa si je kmalu zagotovila mednarodno priznanje in še danes velja za enega naših najpomembnejših glasbenih festivalov.

Njeni začetki segajo v čas, ko so bili glasbeni festivali prej izjema kot pravilo, hkrati pa se je vse bolj prijemala ugotovitev, da pri nas manjka koncertov, kjer bi bilo mogoče slišati drugačne, naprednejše glasbene prakse. Tako je iz manjših festivalov, ki so že nagovarjali in vzgajali takšno občinstvo, zrasel čisto nov festival. Sprva se je imenoval Teden drugačne glasbe. »Med pobudniki je poleg Zorana Pistotnika, ki je še vedno član programskega odbora festivala, gotovo treba omeniti Bojana Kavčiča, Staneta Sušnika (ki je Drugi godbi dal ime), Romana Ravniča pa moja predhodnika Jureta Potokarja in Petra Barbariča ter številne druge, ki so prva leta sodelovali s Centrom interesnih dejavnosti mladih pri UK ZSMS,« pravi sedanji programski vodja Druge godbe in njen dolgoletni sodelavec Bogdan Benigar.

Festivalu se je pridružil, ko je organizacijo že prevzela Glasbena mladina Slovenije, in priznava, da svoje vizije ne bi mogel uresničiti brez podpore dolgoletne strokovne vodje festivala Kaje Šivic. Programske temelje današnjega festivala so postavili po kriznem letu 1992, leta 1993 in 1994. »Takrat so pomen Druge godbe prepoznali domača in tuja strokovna javnost, slovenska kulturna politika in navsezadnje tudi občinstvo, ki je seveda zgrabilo priložnost, saj mu je festival omogočal, da je bilo na tekočem z dogajanjem na drugih celinah,« se spomni Benigar.

Pozitivni odzivi na festival so odtlej stalnica. Revija Songlines je Drugo godbo pred kratkim znova (že četrtič) uvrstila med 25 najboljših festivalov na svetu. Kljub tem uspehom pa je treba dodati, da letošnjo slavljenko zadnjih nekaj let pestijo zlasti finančne težave. Največ jih je imela z Mestno občino Ljubljana, Benigar celo pravi, da jim je lanska nenavadna odločitev občinske izvedenske komisije za glasbene umetnosti nakopala škodo, ki bo sodelavce zavoda Druga godba bremenila še leta, medtem ko naj bi jim letos namenili toliko, kolikor znaša »četrtina honorarja, ki ga je Cankarjev dom plačal za nedavni koncert Caetana Velosa«. K sreči več posluha za festival premorejo na ministrstvu za kulturo, zato bo letos spet lahko ponudil kakovosten program. Za uvod je že poskrbela Juana Molina, nadaljevali pa bodo oče ethio-jazza Mulatu Astatke, ki se je na Drugi godbi nazadnje oglasil leta 2011, Bombino, Akua Naru in številni drugi, tokratna zvezda pa bo domačin Magnifico s Serbian Army Orchestra.

Kljub težavam je Drugi godbi vse do danes uspelo obdržati status uglednega in pomembnega festivala. A le kako bi bilo drugače, prav po njeni zaslugi je v naše loge zavilo zavidanja vredno število najrazličnejših izjemnih izvajalcev z vseh koncev sveta. Prav Druga godba je v Slovenijo prvič pripeljala zasedbo The Pixies. Pa prve tuje hiphoperje, slovito skupino The Roots. Že večkrat je k nam pripeljala legendarnega jazzovskega kitarista in skladatelja Marca Ribota. Če k temu dodamo še zvezdnike, kot so Cesaria Evora, Salif Keita, Youssou N’Dour, Madredeus, Afro Cuban All Stars ali Gotan Project, trditev o nadvse premišljeni in profesionalni programski usmeritvi festivala le še podkrepimo. Hkrati festival že ves čas pomaga pri promociji slovenskega glasbenega izročila v popularni glasbi, pa tudi pri promociji vrhunskih slovenskih glasbenikov v tujini.

»Ko je seme Druge godbe vzklilo, najbrž nihče ni pričakoval, da bo zraslo drevo s tako bogato krošnjo. Vsaka njegova veja je nekaj posebnega in dokument časa, v katerem je zrasla. Na eni izmed teh vej je tudi prispevek k slovenski samostojnosti, ki je bil konkretno izkazan na koncertu Macka B-ja v Križankah leta 1988,« opominja Benigar.

In ima prav. Druga godba nam že 30 let širi ne samo glasbena, ampak tudi druga obzorja. Ohranimo jo takšno, kakršna je, saj je (poleg nastopajočih) njeno največje bogastvo radovedno občinstvo. Še na mnoga leta!

Glasbeni festival:
30. mednarodni festival Druga godba
Kje: različna prizorišča, Ljubljana
Kdaj: 30. in 31. maja 2014