Američani v pasti hitrih kreditov

Finančni laboratorij za revne Američane

»V ZDA je postalo predrago biti reven in to se bo še poslabšalo,« pravi Noah Wintroub, ki je v velebanki JP Morgan Chase odgovoren za internet in digitalne medije. Zaradi tega je banka opremila 30 milijonov dolarjev vreden laboratorij za finančne rešitve. »Kaj uničuje tiste z nizkimi zaslužki, posebej stranke bank, bi jim jaz lahko brezplačno razložil v manj kot minuti. S 30 milijoni dolarjev bi potem lahko ustanovili sklad za pomoč žrtvam kreditnih morskih psov. To so milijoni Američanov, ki samo še pri teh obrestnih sleparjih dobijo denar in zanj plačujejo vsaj 20 do 30 odstotkov obresti,« na svojem blogu piše Markus Gaertner. VEČ>>

Mnogi dajalci kratkoročnih kreditov v majhnih zneskih (payday loans), kar je ime za te mučitelje, svojim obupanim strankam niso pripravljeni odpisati niti dela dolga in jih tako porivajo vse globlje v dolžniško spiralo. V Louisiani ima senat na mizi predlog zakona, ki bi tem kreditnim morskim psom omejil, da bi na osebo na leto lahko dali samo 10 takšnih oderuških posojil. Na tej podlagi je po Gaertnerjevih besedah mogoče sklepati, koliko ljudi se znajde v tem finančnem mlinu, ki jih tudi zmelje.

Robert Handy iz Louisiane je za Shreveport Times dejal, da je bilo tako, kot če bi »zastonj delili sladkarije«, ko je prvič obiskal podjetje, ki daje kratkoročne kredite v majhnih zneskih. »Pogojev ni težko izpolniti. Vse, kar morate imeti, je služba in bančni račun,« pravi. Kdor pokliče klasične posojilodajalce, dobi odgovor, da mu bodo vrnili klic pred koncem dneva. Dajalci kratkoročnih kreditov dajo kredit v nekaj minutah.

Handy je večkrat videl delavce, ki so jamrali, da ne morejo plačati računov, potem so odšli in se vrnili z denarjem. Vedno je govoril, da ne ve, kako jim to uspe, a sam tega ne bi počel. To je bilo preden se je sam znašel v nuji. Zmanjkalo mu je denarja in čutil je, da bi mu kratkoročni kredit lahko pomagal, da bi poravnal račune in rešil nujni primer. Dobil je posojilo in po drugem krogu izplačila je prišel na čisto z računi, prepričan je bil, da posojilo lahko odplačal. Kreditodajalcem je takrat dolgoval 370 dolarjev, imel jih je 300. Ponudil jim je, da odplača 300 dolarjev, preostalih 70 dolarjev pa naslednji teden. Ker je njihov cilj dolžnika ohranjati v dolžniškem krogu čim dalj časa in tako od njega pobrati čim več obresti, so njegovo ponudbo zavrnili.

»Tako vas ulovijo v dolžniško past, da ostanete njihov dolžnik. Zavrnili so odplačilo 300 dolarjev vedoč, da bo čez dva tedna, ko se bom vrnil, 370 dolarjev naraslo na 390 dolarjev ali kolikor že. Potem sem spet v krogu, ko potrebujem denar,« razlaga Robert Handy. Strategija dajalcev hitrih kreditov v majhnih zneskih je dobiti stranke, ki se vračajo. Če bi vsaj pomislili, da jim bo dolžnik poskusil dolg odplačati v dveh ali treh tednih, mu posojila sploh ne bi dali. Njihova strategija je dobiti nekoga, ki ostane njihov dolžnik.

Wanda Easter iz Louisiane je pojasnila, da vključitev v dolžniško spiralo podjetij za hitro posojanje denarja lahko prizadenejo tudi druge družinske člane, ker je dolžnike takrat, ko bi jim družina še lahko pomagala, sram povedati, kako globoko so v dolgu. Ponudniki oderuških posojil jim namreč zagotavljajo, naj ne skrbijo in najamejo novo posojilo.

Markus Gaertner pa ugotavlja, da ZDA postajajo vse dražje tudi za oligarhe, tajkune in druge premožne, ki morajo seči globlje v žep, če si hočejo izpolniti željo. Nekdanji prvi mož Microsofta Steve Ballmer, ki ima 18 milijard dolarjev premoženja, je recimo moral za nakup moštva Los Angeles Clippers odšteti 2 milijardi dolarjev. Športna moštva so tako dokončno postala zbirateljski objekti, kot so Picassove slike, redki diamanti ali prestižni modeli Ferrarija.