S političnim kapitalom nad Večer

Potem ko Večera ni uspelo kupiti slamnatemu računalniškemu podjetju 3LAN, je sedaj na vrsti bivši mariborski kriminalist. Ime mu je Jože Kojc. Zagotavlja, da ima dovolj kapitala. Za nakup Večera potrebuje okoli dva milijona evrov.

Kojc sicer ni edini, ki je minuli teden oddal zavezujočo ponudbo za nakup Večera. Poleg njega sta skupaj ponudbo oddala, kot je mogoče izvedeti neuradno, še bivši direktor na Pristopu Uroš Hakl in nekdanji direktor T-2 Sašo Todorovič. A najresnejša bi lahko bila prav ponudba Jožeta Kojca, kajti Kojc ima denar, Hakl in Todorovič pa bi morala najemati kredite. Od kod torej bivšemu kriminalistu dva milijona evrov?

Bivši kriminalist je nenavadno hitro obogatel v zadnjih desetih letih, povsem očitno s pomočjo političnih prijateljev. Leta 2006 je direktor Klime Petek Stanislav Petek v enem od intervjujev prostodušno dejal, da sta z Janezom Janšo »osebna, dobra prijatelja, zaupava drug drugemu. Hvalabogu, da sva zdaj, ko je postal predsednik vlade, ostala prijatelja. Če je komu od naju dolgčas, se pokličeva ali si pošljeva SMS. Vem, da je tam nekje nekdo, s katerim se dobro razumem«. To bi lahko bila zgolj prijazna izjava, če ne bi njegov najstarejši sin, Borut Petek, dobil službe v kabinetu Janeza Janše, Petkov drugi sin, Kristijan Petek, pa skupaj z Jožetom Kojcem leta 2006 koncesijo za igralnico v Lipici, za igralni salon Astraea.

Koncesije za večje igralnice in manjše igralne salone podeljuje vlada. Gre namreč za politične in strateške odločitve, ki imajo lahko tudi pogubne posledice. Odkar je Slovenija leta 1997 sprejela strategijo o razvoju igralništva, si je država prizadevala igralništvo zadržati v večjih središčih tudi zaradi tveganja igralniške odvisnosti. Znano je namreč, da predvsem igralni saloni, za razliko od igralnic, spodbujajo hazardiranje, ki je v zadnjih letih nevarno naraslo. Po drugi strani pa prav igralni saloni privabljajo predvsem domače prebivalstvo. Janševa vlada je Kojcu in Petku koncesijo podelila v nasprotju z vso dotedanjo politiko.

V minulih letih se je slovensko igralništvo, ki je v posredni državni lasti, lomilo pod težo krize. Nekatere igralnice so propadle, druge so končale v prisilni poravnavi. V državnem Casinòju Portorož, ki je v prisilni poravnavi, so lani odpustili 60 zaposlenih, v novogoriškem Hitu so glede na leto 2009 število zaposlenih zmanjšali za 200. Deloma je bila za to kriva kriza, deloma pa prav nepremišljeno podeljevanje igralniških koncesij v času prve Janševe vlade. V to skupino sodi tudi Kojc-Petkov salon Astraea.

Igralnica namreč stoji na meji z Italijo in prestreza goste, namenjene v igralni salon v Kobilarno Lipica, ki je v lasti Casinòja Portorož. In medtem ko je Casinò Portorož skorajda bankrotiral, je imel igralni salon Astraea kljub krizi v zadnjih letih od 6,3 do 7 milijonov prihodkov, izid pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) pa je lani znašal kar 1,4 milijona evrov. Ko je leta 2005 vlada podelila koncesijo, so v občinskem svetu občine Sežana tudi protestirali. »Nesprejemljivo je, da država podeli koncesijo zasebni družbi na mejnem prehodu Lipica, prek katerega prehaja večina gostov do igralnice v Lipici, ki je v lasti države,« je tedaj dejal Marko Kukanja, vodja oddelka za okolje in prostor v občini.

Kojc in Petek (ki je leta 2010 svoj delež odprodal) sta igralniški posel začela vsak z vložkom 100 tisoč evrov. Na podlagi koncesije so jima nato banke odobrile kredit v višini 1,6 milijona evrov. Sedaj sta milijonarja, na račun države in s pomočjo politike. Kako močna politična poznanstva imata, kaže način, na katerega jima je vlada leta 2008 podaljšala koncesijo za igralni salon. To se je namreč zgodilo mesec dni po volitvah in v tajnosti. Prva Janševa vlada v odhajanju jima je koncesijo podaljšala kar na enem od vladnih odborov, o čemer medijev niso obvestili.

Kojc ni navaden poslovnež, ampak je poslovnež s političnimi zvezami. Poleg tega da je lastnik igralnega salona v Lipici, je leta 2005 postal še solastnik igralnice v Kranju (Casinò Cesar) – skupaj z Matejem Raščanom. Tistim Raščanom, ki se je v prejšnjem poskusu nakupa Večera skrival za slamnatim lastnikom, za računalniškim podjetjem 3LAN, ki je Večer naskakovalo s tiho privolitvijo kadrov iz SDS. Poleg tega se je Kojc v zadnjih letih pojavil še kot investitor v nekaterih drugih projektih. Leta 2010 je recimo vložil pol milijona evrov v start up podjetje GenePlanet, ki je kasneje postalo za stranko SDS eden najboljših primerov inovativnih podjetij v Sloveniji.

A denar očitno ni vse. Interesni krog, ki je Kojcu omogočil hitro bogastvo, si sedaj očitno želi še časopis.