6. 6. 2014 | Mladina 23 | Kultura
Festivali umirajo in se rojevajo
Leto, ko so izginili festivali Emzin, Slovenia Press Photo in Fotopub
Razstava Zipped Worlds v galeriji Kult 3000 je del Fotoničnih trenutkov, kot kaže, edinega preživelega izmed štirih večjih slovenskih fotografskih festivalov
Ves ta mesec si je mogoče v ljubljanskih galerijah in celo v nekaterih javnih stavbah ogledati razstave fotografij priznanih avtorjev, samo ta teden pa v Atriju ZRC SAZU tudi projekcije njihovih fotografij. Smo v najbolj intenzivnem tednu fotografskega festivala Fotonični trenutki – Mesec fotografije 2014, ki ga bo zaokrožila sobotna podelitev nagrad za najboljše fotografije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Kultura
Razstava Zipped Worlds v galeriji Kult 3000 je del Fotoničnih trenutkov, kot kaže, edinega preživelega izmed štirih večjih slovenskih fotografskih festivalov
Ves ta mesec si je mogoče v ljubljanskih galerijah in celo v nekaterih javnih stavbah ogledati razstave fotografij priznanih avtorjev, samo ta teden pa v Atriju ZRC SAZU tudi projekcije njihovih fotografij. Smo v najbolj intenzivnem tednu fotografskega festivala Fotonični trenutki – Mesec fotografije 2014, ki ga bo zaokrožila sobotna podelitev nagrad za najboljše fotografije.
Dejan Sluga, direktor festivala, pravi, da je rdeča nit letošnjega festivala, sedmega po vrsti, vloga fotografije v javnem prostoru. S tem se med drugim ukvarjajo razstava Zipped Worlds, ki si jo je mogoče ogledati v Galeriji Kult 3000 na Metelkovi, pa fotografije skupine G.r.a.m. v galeriji Photon in Nizozemca Dika Bouwhuisa v Atriju ZRC SAZU. »Prav to, da predstavljamo fotografije, ki tematizirajo javnost samo v javnem prostoru, je dodana vrednost letošnjega festivala,« dodaja Sluga.
A žal so Fotonični trenutki še edini izmed štirih večjih slovenskih fotografskih festivalov, ki so doslej oblikovali fotografsko sceno v Sloveniji. Dvajseti Emzinov fotografski natečaj, ki se je februarja letos končal z obsežno razstavo, je bil, kot kaže, zadnji. Enaka usoda je že letos doletela festival Slovenia Press Photo, ki mu tokrat sponzorji niso bili naklonjeni. In tudi med tujimi dokumentarnimi fotografi priznanega novomeškega Fotopuba letos ne bo, saj se je producent, novomeški študentski klub LokalPatriot, znašel v hudih finančnih zagatah.
Marsikdo se ni strinjal s tako številnimi fotografskimi festivali v Sloveniji. Toda poznavalci pravijo, da so bili med seboj vsebinsko kompatibilni, saj je vsak skrbel za svojo »festivalsko« nišo na področju fotografije. Jan Babnik, urednik revije Fotografija in doktorand Univerze na Primorskem, pravi, da je festival Fotonični trenutki največ pozornosti namenjal avtorski »umetniški in poetični fotografiji«, Emzin se je med drugim uveljavil z natečajem za najboljšo fotografijo leta, pripravljal je tradicionalen in največji festival fotografije. Festival Slovenia Press Photo si je poslanstvo utrdil z natečajem za najboljšo domačo reportažno fotografijo in z razstavami fotografij z mednarodnega natečaja World Press Photo. V fokusu novomeškega Fotopuba pa je bila dokumentarna fotografija, ob njej pa vrsta fotografskih delavnic, kjer so sodelovali tudi vrhunski svetovni fotografi in fotoreporterji. Mladi fotografi so prav prek Fotopuba prihajali v stik z najboljšimi fotografi v svetovnem merilu. Med slednjimi je tudi slovensko-francoski fotograf Klavdij Sluban, ki je bil lani celo umetniški vodja festivala. Ciril Jazbec, Matjaž Tančič, Matic Zorman in Jošt Franko, ki danes dobivajo najpomembnejše svetovne nagrade za fotografijo, so se kalili prav v Fotopubu.
Festivali, ki zaradi pomanjkanja denarja usihajo in jih letos ne bo, čeprav, kot pravijo naši sogovorniki, je dobrih idej, fotografskih izdelkov in avtorjev z veliko entuziazma mnogo, so pomembni zaradi povezovalne vloge, ki so jo imeli med fotografi, kustosi, galeristi in založniki, in tudi zato, ker so (bili) nekakšno sito za presojo, kaj je v slovenski fotografiji najboljše.
Fotografinja in pedagoginja Meta Krese zatrjuje, da so ti festivali »omogočili fotografom pozicioniranje v slovenski (in globalni) fotografski stroki«. Hkrati so se fotografi in fotoreporterji prek njih predstavljali širši javnosti. Povrh tega pa so bile, in so še, nagrade teh natečajev in festivalov »pomembna referenca za pridobitev statusa svobodnega umetnika«. In še na nekaj opozarja Jan Babnik: ne smemo zanemariti, da gre »za festivale fotografije, ki lahko z dobro produkcijo omogočajo refleksijo ’hiperinflacije’ fotografije in seveda s predstavitvijo dobre produkcije omogočajo refleksijo družbenega nasploh«.
Če se pristojni ne bodo zdramili, bomo tudi v prihodnje, ne le letos, ostali brez teh festivalov. Borut Peterlin, ki je bil ustanovni član Fotopuba, se dobro spominja, v kako težkih razmerah so v začetku prejšnjega desetletja organizirali prve festivale. »V zadnjih letih so bile razmere, vsaj finančne, veliko boljše, vendar je odpovedal glavni producent LokalPatriot, ki očitno ni bil sposoben smotrno upravljati festivala,« ugotavlja Peterlin. Ni torej vse v denarju, brez njega pa tudi ne gre.
Prav zato bo zanimivo videti, kaj bo le s pet tisoč evri, z dvanajstkrat manjšimi sredstvi, kot jih je imel za svoj festival Fotopub, ustvarila ekipa mladih fotografov, ki se je v Novem mestu odločila nadaljevati projekt, vendar z nazivom »fotopub«. Eden izmed njih, Dušan Smodej, nam je dejal, da bodo avgusta organizirali »tridnevni gverilski festival mladinske fotografije, da bi nadaljevali zgodbo Fotopuba in še naprej združevali ljudi, ki so se dobivali na novomeškem festivalu. Pa tudi zato, da bi mladi fotografi in fotoreporterji dobili priložnost, saj so bili dosedanji festivali precej formalistični, mi pa hočemo nekaj gverilskega in drugačnega«.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.