6. 6. 2014 | Mladina 23 | Politika
Kobilice napadajo Slovenijo
Špekulantski skladi tveganega kapitala, ki so pomagali pri spornem prevzemu Heliosa, bodo pomagali prevzeti tudi Mercator in Telekom
J. Tomilson Hill III (65), izvršni direktor sklada tveganega kapitala Blackstone. Lani je zaslužil 26 milijonov dolarjev. Hill v intervjujih rad poudari, da ga zanima umetnost, izobraževanje in filantropija.
© Profimedia
Leta 2005 je v Nemčiji potekala živahna javna razprava o vlogi finančnih skladov. Sprožil jo je tedanji nemški socialdemokratski vodja Franz Müntefering, ki je v enem od intervjujev dejal, da si »nekateri finančni investitorji ne belijo glave z ljudmi, katerih delovna mesta uničujejo – ti ostajajo anonimni, nimajo obraza, nad podjetja planejo kot roji kobilic, jih uničijo in gredo naprej«.
Kmalu se je izkazalo, da Müntefering ni govoril na pamet, ampak na podlagi strankine interne analize Tržni radikalizem namesto socialnega tržnega gospodarstva – ali kako zasebni skladi izkoriščajo podjetja. Analizo so nemški mediji objavili skupaj s seznamom spornih skladov – »kobilic«. Na njem so se znašli skladi Apax, BC Partners, Carlyle Group, Advent International, Permira, Blackstone Group, CVC Capital Partners in Saban Capital Group. Vsak izmed njih je imel na vesti več prej uspešnih nemških podjetij.
Ti skladi »kobilice«, kot so jih tedaj označili v Nemčiji, prihajajo nad Slovenijo. Ameriški sklad Blackstone je pomagal avstrijskemu podjetju Ring International, da je prejšnji teden dokončno prevzel domžalski Helios. Avstrijci so ga ob pomoči Blackstona kupili tako rekoč brez ficka, saj so v zameno za posojilo zastavili kar večji del njegovega premoženja. Helios čakata izčrpavanje in odpuščanje. Blackstone je poleg tega tudi ključni financer Agrokorjevega prevzema Mercatorja. Prejšnji teden so iz sklada sporočili, da naj bi se »zaradi sinergij Agrokorjev nakup Mercatorja sam poplačal v dveh letih«, čeprav je analiza, ki jo je opravil ekonomist Velimir Bole, pokazala, da bi s tem država imela približno milijardo evrov dodatnih stroškov.
Potem je tukaj še Telekom Slovenije, najaktualnejši privatizacijski primer.
Prejšnji teden smo neuradno izvedeli, o tem je recimo pisal Dnevnik, katere nestrateške družbe, poleg družbe Deutsche Telekom, se še zanimajo za prevzem. Med tistimi, ki so doslej oddali nezavezujoče ponudbe, so skladi Apax, Apollo Alobal Management, Bain Capital, Cinven, CVC Capital Partners, Providence Equity Partners in PPF Group. Vsaj dva favorita, Apax in CVC, najdemo na nemškem seznamu kobilic, pri čemer ima CVC še posebej dobre možnosti. V lasti ima švicarskega telekomunikacijskega operaterja, ki ga vodi Libor Vončina, bivši vodja Telekoma.
Razprodaja Slovenije je danes prepuščena naključju. Edini resen premislek o tej drugi etapi razprodaje državnega premoženja se je pojavil leta 2011. To je bila doslej edina strategija upravljanja kapitalskih naložb države, dokument na 116 straneh, ki pa ga koalicija Boruta Pahorja zaradi predčasnih volitev ni obravnavala. V dokumentu je glede Telekoma poudarjeno, da mora sedež družbe ostati v Sloveniji, saj je njegova infrastruktura ključna za državo, njeno varnost, gospodarsko aktivnost in razvoj drugih panog, zaradi česar mora država v njem ohraniti vsaj 25-odstotni delež.
Kdo in na podlagi česa je odločil, da sedaj Telekom prodajamo v celoti, morda tudi skladom tveganega kapitala? Zadnja leta smo svoje varovalke razgradili. Legitimne odločitve parlamenta ni. In videti je, da to nikogar več ne moti.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.